Minilo je 55 let, odkar je 14. septembra 1961 z mariborske železniške postaje proti Svetozarevu (danes Jagodina), Kraljevu in sosednjim krajem v osrednji Srbiji odpeljal prvi Vlak bratstva in enotnosti. Ime so mu dali potniki, bivši izgnanci, ki so šli na obisk k svojim bratom. Pobudnik tovrstnega negovanja stikov med nekdanjimi slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji v Srbiji je bil novinar časnika Večer Branko Senica Bonči. Kmalu po zasedbi Jugoslavije leta 1941 so namreč nemški okupatorji prisilno izselili cele družine zavednih Slovencev, največ iz Maribora in okolice. Pot v negotovost se je končala z gostoljubnim sprejemom in velikodušno pomočjo lokalnih prebivalcev. Tako je od leta 1961 do 1989 vsako leto izmenoma iz Slovenije in Srbije krenil na pot Vlak bratstva in enotnosti. Iščejo spomineV Pokrajinskem arhivu Maribor želijo v sodelovanju z Mestno občino Maribor letos pripraviti razstavo v spomin na prijateljstvo med izgnanimi Slovenci in srbskimi gostitelji, porojeno v letih druge svetovne vojne. Vse pričevalce manifestacije Vlak bratstva in enotnosti ter ohranjanja prijateljskih vezi s srbskimi gostitelji tako vljudno prosijo, da s Pokrajinskim arhivom Maribor delijo del svojih spominov in za razstavne namene prepustijo arhivu svoje fotografske ali druge zabeležke, vezane na čas izgnanstva in kasnejše druženje v okviru manifestacije Vlak bratstva in enotnosti, ter tako tudi poskrbijo za njihovo ohranitev. Gradivo zbirajo v Pokrajinskem arhivu Maribor do konca marca 2017. Kontaktna oseba je mag. Jure Maček, arhivski svetovalec, telefon: 02/228 50 23.Kako je Vlak bratstva in enotnosti sploh nastal? Na pobudo Večera so v začetku junija 1961 odpotovali trojica nekdanjih pregnancev in fotoreporter v Svetozarevo in Ćuprijo, v šumadijski mesti, kamor sta dvajset let prej prispela prvi in drugi transport pregnancev, da bi obudili spomin na hude vojne čase, kot je v jubilejnem članku 13. oktobra 1989 zapisal idejni vodja Vlaka, večerov novinar in urednik Brank