V spopadih v Gorskem Karabahu doslej umrlo 64 ljudi

V spopadih v Gorskem Karabahu doslej umrlo 64 ljudi

V spopadih med azerbajdžanskimi in armenskimi silami na območju Gorskega Karabaha, ki so se začeli v petek zvečer, je doslej umrlo 64 ljudi. Za iskanje rešitve konflikta se bodo danes na Dunaju sestali predstavniki Rusije, ZDA in Francije. Azerbajdžansko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je bilo v zadnjih dveh dneh ubitih 16 njihovih vojakov. "Armenija s strojnicami velikega kalibra in 120-milimetrskimi topovi še naprej obstreljuje položaje azerbajdžanske vojske in civilne cilje," so še sporočili. Tudi obrambno ministrstvo v Karabahu je sporočilo, da je "Azerbajdžan ponoči nadaljeval nasilje". Iz Irana, ki meji na obe državi, so medtem sporočili, da je ena izmed armenskih granat priletela tudi na njihovo ozemlje. V regiji Koda Afarin na severu države je poškodovala nekaj hiš, smrtnih žrtev ni bilo. Iranski minister za zunanje zadeve Mohamed Džavad Zarif je po telefonu poklical svojega armenskega kolega Edouarda Nalbandiana in mu predlagal iransko mediacijo. Rusija in Zahod sta že takoj po izbruhu spopadov državi pozvala k prenehanju nasilja. Ob 15. uri pa se bodo na Dunaju pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi srečali predstavniki Rusije, ZDA in Francije. Spor glede Gorskega Karabaha sega še v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana, slednji pa trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje. V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve. Vsake toliko med obema stranema izbruhnejo novi spopadi.Svet

V spopadih med azerbajdžanskimi in armenskimi silami na območju Gorskega Karabaha, ki so se začeli v petek zvečer, je doslej umrlo 64 ljudi. Za iskanje rešitve konflikta se bodo danes na Dunaju sestali predstavniki Rusije, ZDA in Francije. Azerbajdžansko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je bilo v zadnjih dveh dneh ubitih 16 njihovih vojakov. “Armenija s strojnicami velikega kalibra in 120-milimetrskimi topovi še naprej obstreljuje položaje azerbajdžanske vojske in civilne cilje,” so še sporočili. Tudi obrambno ministrstvo v Karabahu je sporočilo, da je “Azerbajdžan ponoči nadaljeval nasilje”. Iz Irana, ki meji na obe državi, so medtem sporočili, da je ena izmed armenskih granat priletela tudi na njihovo ozemlje. V regiji Koda Afarin na severu države je poškodovala nekaj hiš, smrtnih žrtev ni bilo. Iranski minister za zunanje zadeve Mohamed Džavad Zarif je po telefonu poklical svojega armenskega kolega Edouarda Nalbandiana in mu predlagal iransko mediacijo. Rusija in Zahod sta že takoj po izbruhu spopadov državi pozvala k prenehanju nasilja. Ob 15. uri pa se bodo na Dunaju pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi srečali predstavniki Rusije, ZDA in Francije. Spor glede Gorskega Karabaha sega še v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana, slednji pa trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje. V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve. Vsake toliko med obema stranema izbruhnejo novi spopadi.Svet

Scroll to top
Skip to content