V Varšavi se bo danes končal dvodnevni vrh zveze Nato, na katerem so voditelji 28 držav članic potrdili zgodovinsko odločitev o krepitvi vojaške navzočnosti na vzhodnih mejah zavezništva. Danes se bodo ločeno sestali z afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem in ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom. Pričakovati je, da bodo voditelji Nata izrazili podporo nadaljnjim naporom za izboljšanje varnostnih razmer v Afganistanu. Situacija se tam namreč ne izboljšuje, afganistanske varnostne sile pa še vedno potrebujejo finančno in tehnično pomoč pri usposabljanju. Na zasedanju komisije Nato-Ukrajina pa bo zavezništvo po pričakovanjih potrdilo podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Nato ne priznava ruske priključitve polotoka Krim in poziva vpletene strani k polnemu uresničevanju mirovnih sporazumov iz Minska. Voditelji Nata so prvi dan zasedanja potrdili napotitev štirih bataljonov z okoli 4000 vojaki v Estonijo, Latvijo, Litvo in na Poljsko. Nato s krepitvijo vojaške navzočnosti na svojih vzhodnih mejah odgovarja na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija. Bataljoni "izkazujejo moč čezatlantskih vezi in dajejo jasno vedeti, da bi bil napad na eno zaveznico napad na celotno zavezništvo", je poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je varšavski vrh označil za zgodovinskega in prelomnega. Rusija ostro nasprotuje krepitvi Nata v svojih nekdanjih sovjetskih satelitih in v tem vidi grožnjo svoji varnosti, ki terja ustrezen odgovor.Svet