Znanstveniki so bili presenečeni, da so odkrili znake nalezljive bolezni, ki je bila precej razširjena v srednjeveški Evropi.

V raziskavi so v vevericah odkrili prisotnost obeh sorodnih bakterij, ki povzročata gobavost, Mycobacterium leprae in Mycobacterium lepromatosis.

“Po stoletjih izkoreninjenja te bolezni pri ljudeh v Veliki Britaniji je bilo nepričakovano videti gobavost pri navadnih vevericah,” je povedal eden izmed sodelujočih raziskovalcev Stewart Cole.

Znanstveniki iz Lausannske Politehnike so testirali več kot 100 mrtvih veveric. Nekatere izmed njih so že imele znake gobavosti.

Medtem ko so bile veverice na otoku Brownsea na jugu Anglije okužene z bakterijo M. leprae, so bile veverice na Škotskem in Irskem okužene z bakterijo M. lepromatosis. Bakteriji sta si delili skupnega sorodnika pred približno 27.000 leti, piše v študiji.

“Iz konzervativnega vidika je odkritje gobavosti pri navadnih vevericah zaskrbljujoče, ampak ne bi smelo dvigniti skrbi pri prebivalcih Velike Britanije,” pa je skrbi pomirila Anna Meredith z Univerze v Edinburg.

A četudi dandanes ni večje nevarnosti za prenos okužbe z veverice na človeka, pa obstaja možnost, da je do tega prišlo v preteklosti, ko sta bila veveričin kožuh in meso bolj cenjena, še piše v študiji.

Raziskati morajo še, kako se veverice okužijo in kako se bolezen širi, da jo bodo lažje zajezili. Obstaja celo sum, da je bolezen sokriva za vedno manjše število navadnih veveric.

Znanstveniki pa nameravajo študijo razširiti tudi na druge živali in veverice po svetu.

Gobavost je nalezljiva bolezen, ki povzroča značilne spremembe na koži, sluznicah ter živčevju. Inkubacijska doba traja več mesecev ali celo let. Zdravi se jo z antibiotiki.

V večji meri je dandanes gobavost pod nadzorom. Na leto se pojavi približno 200.000 novih primerov, predvsem v državah v razvoju.