“V slovenskem akademskem prostoru se zaradi neukrepanja pristojnih organov dopušča in uvaja praksa nedopustnega – spolno nadlegovanje, trpinčenje, šikaniranje in mobingiranje na delovnem mestu je postala tiha dopustna praksa slovenskih univerz, ki naj bi bile etično ogledalo družbe,” je v odzivu zapisala Komisija za ženske v znanosti pri ministrstvu za izobraževanje.

Tudi v Slovenskem sociološkem društvu so opozorili, da v zadnjem času prihaja do “nekaterih zaskrbljujočih seksističnih praks” in neprimernih odzivov najbolj odgovornih posameznikov na najvišjih mestih dveh slovenskih univerz. Te prakse po njihovi oceni zagotovo terjajo širši in bolj poglobljen odziv strokovne javnosti.

Da sta se v zadnjem času dve slovenski univerzi spopadli oziroma se spopadata z javno izpostavljeno in problematizirano prisotnostjo seksizma, mobinga in seksualnega nadlegovanja, je izjemno problematično, še posebej pa je zaskrbljujoče dejstvo, da so v obtožbe vpletene osebe, ki zasedajo višje ali celo vodstvene pozicije moči, so še opozorili v Slovenskem sociološkem društvu.

Omenjena primera kličeta po tem, da se v akademskem prostoru končno začne resna in strokovna razprava o neenakosti spolov, o seksizmu, spolnemu nadlegovanju, mobingu in drugih diskriminatornih praksah. To delajo tudi na najboljših univerzah drugod v Evropi in v svetu, kjer so med drugim sprejeli različne načrte za enakost spolov in mehanizme, ki bdijo nad uresničevanjem teh načrtov, so še zapisali v sociološkem društvu.

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so medtem poudarili, da so rektorji kot prvi skrbniki univerz dolžni zagotoviti spoštljivost in nediskriminatornost v akademskem prostoru. Opozorili so tudi, da kršitve zoper človekovo dostojanstvo terjajo sankcije.