Svoboda. Varnost. Mir. Pojmi, ki v 21. stoletju na stari celini po drugi svetovni vojni in posledičnem obdobju hladne vojne niti približno niso več samoumevni. Strahovite geopolitične in geostrateške spremembe so pomembno preoblikovale globalno varnostno okolje, kar v zadnjih letih najbolj s terorističnimi napadi neposredno čuti tudi Evropa na svojih tleh. O varnostnih dilemah v Evropi in svetu je včeraj tekla tudi debata v okviru posveta slovenske diplomacije na okrogli mizi z naslovom "Slovenija za uspešno Evropo prihodnosti – evropska varnost". Zunanji minister Karl Erjavec je uvodoma izpostavil, da nas v Sloveniji občutek varnosti in brezskrbnosti pogosto preveč vara. K sreči so ocene ogroženosti naše države še vedno nizke - oceno je prav včeraj potrdil tudi Svet za nacionalno varnost, ki ga je sklical predsednik vlade Miro Cerar. "Vendar to ne pomeni, da ni razloga za previdnost in za ukrepe, da bi zagotavljali čim večjo stopnjo varnosti za državljane in druge, ki prihajajo v Slovenijo," je poudaril gostitelj več dni trajajočega posveta diplomacije, ki se ga udeležujejo vsi slovenski veleposlaniki. Zamujena priložnost v Siriji Konflikti postajajo križišče interesov mnogih držav. Trenutno najbolj izpostavljen primer takšne geopolitične šahovnice je seveda Sirija. Posledica tamkajšnje državljanske vojne, v katero so vpete vse svetovne velesile s svojimi interesi, so množične migracije in tisto, česar se danes Evropejci nabolj bojijo - terorizem. Istočasno pa ta od vojne opustošena država še naprej ostaja poligon za merjenje mišic med vzhodnimi silami z Rusijo na čelu in zahodom z ZDA na čelu. Dr. Iztok Prezelj, strokovnjak za področje nacionalne varnosti in obramboslovja, je menil, da sta vzhod in zahod v Siriji zamudila idealno priložnost, da bi se lotila "reševanja težav s skupnim imenovalcem", s čimer bi naslovila tudi soočanje z islamističnim terorizmom. "Dogodke, ki so se preselili na evropska tla, smo že videli, a jih nismo bili vajeni na naših tleh," je še