Raziskava, ki so jo opravile te organizacije, je zajela 20 evropskih držav, na svoji spletni strani poroča tiskovna agencija Reuters. Izkazalo se je, da so samo štiri med njimi – Nizozemska, Velika Britanija, Nemčija in Danska – hujše duševne bolezni prepoznale kot tvegano zdravstveno stanje in posledično pripravile specifična določila glede cepljenja duševnih bolnikov.

“Ti bolniki so v večini cepitvenih načrtov povsem prezrti in to se mora spremeniti,” je opozorila profesorica Livia De Picker, zaposlena v belgijski univerzitetni psihiatrični bolnišnici Duffel, ter ena od vodij raziskave, katere izsledki so bili v sredo zvečer objavljeni v znanstveni reviji Lancet Psychiatry.

Kot je še opozorila, najnovejše raziskave kažejo, da je tveganje za okužbo z novim koronavirusom pri psihiatričnih bolnikih višje za kar 65 odstotkov, poleg tega pa je pri njih med 1,5- do dvakrat višja verjetnost, da bodo zaradi covida-19 umrli.

Strokovnjaki, ki so opravili raziskavo, zato skupaj z vodilnimi evropskimi organizacijami na področju skrbi za duševno zdravje Evropsko unijo pozivajo, naj oblikuje ustrezne standarde na evropski ravni, ki bodo zagotovili posebno oziroma prednostno obravnavo duševnih bolnikov pri cepljenju proti okužbi z novim koronavirusom.

Soavtorica raziskave in profesorica na pariški Univerzi Paris-Est Creteil (UPEC) Marion Leboyer je spomnila, da se države pri oblikovanju cepitvenih načrtov praviloma zgledujejo ena po drugi. In ker zaenkrat le peščica držav priznava ljudem z motnjami v duševnem zdravju prednostno obravnavo, lahko to vodi v nadaljnje zanemarjanje te teme. “To je ogromen problem v Evropi in se bo nadaljeval, če se ne bo ukrepalo,” je poudarila.