Začetek glasovanja DZ o predlogu ustavne obtožbe premierja Šarca je predviden za 17.30.

Kot je v uvodu v razpravo pojasnil Tomaž Lisec (SDS), Šarcu očitajo, da je kršil ustavo in opustil dolžno ravnanje, ker kot premier ni poskrbel, da bi vlada in vladni poslanci uresničili odločbo ustavnega sodišča glede financiranja javnega programa v zasebnih osnovnih šolah. Šarcu predlagatelji tudi očitajo, da za uresničitev ustavne odločbe ne poskrbi iz ideoloških razlogov.

Ob tem je Lisec opozoril, da je ustavo in ustavne odločbe treba spoštovati, ker tako zahteva pravna država in ker je ustava tudi nad predsednikom vlade. V SDS in SNS so zato predlagali sprejetje sklepa, s katerim bi DZ ustavnemu sodišču predlagal, naj ugotovi, da je Šarec kršil ustavo in da mu tako preneha funkcija.

Premier Šarec je na današnji seji DZ zavrnil očitke, ki so jih v predlogu ustavne obtožbe nanj naslovili poslanski skupini SDS in SNS. Zagotovil je, da odločbe ustavnega sodišča o financiranju javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja ne bodo ignorirali. A kot je poudaril, možna rešitev ni le ena.

Po Šarčevih besedah je šolsko ministrstvo že pripravilo več različic možnih popravkov zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Spomnil je, da so spremembe zakona uvrščene tudi v normativni delovni program vlade za letos. Zato ni nobenega razloga za očitke, da je kot premier opustil dolžno ravnanje in tudi ne za namigovanja o kaznivem dejanju nevestnega dela v službi, je dodal.

Predlagateljem je Šarec tudi očital, da svoje predloge ustavne obtožbe vsakokrat oprejo na temo, s katero želijo le eno, to je razdvajati javnost. Izrazil je željo, da bi se institut ustavne obtožbe v prihodnje uporabljal za zadeve, ki resnično ogrožajo ustavni red.

Že predstavitev stališč poslanskih skupin je pokazala, da predloga SDS in SNS za ustavno obtožbo premierja ne bodo podprle koalicijske LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Podporo predlogu je odrekla tudi Levica, NSi pa je napovedala, da se bo glasovanja vzdržala. V delu koalicije so ob tem problematizirali uporabo instituta ustavne obtožbe.

Matjaž Han (SD) je opozoril, da je institut ustavne obtožbe v demokratičnih državah rezerviran za zelo hude kršitve zakona in ustave pri opravljanju funkcije predvsem predsednika države, zato se uporablja zelo poredko in premišljeno. Igor Zorčič (SMC) pa je SDS očital, da v svoji stari maniri zlorablja institute, ki jih ponuja zakonodaja, saj je do zdaj neuspešno vložila že več ustavnih obtožb.

V večjem delu opozicije so bili kritični do tega, da ustavna odločba glede financiranja javnega programa v zasebnih osnovnih šolah še vedno ni uresničena. V SDS in SNS odgovornost pripisujejo Šarčevi vladi, ki po njihovem mnenju zavlačuje. S tem po besedah Branka Grimsa (SDS) premier in koalicija najrevnejšim otrokom preprečujeta dostop do najbolj kakovostne izobrazbe.

Zmago Jelinčič (SNS) je pojasnil, da so se predlogu ustavne obtožbe premierja pridružili iz načelnega razloga, to je, da je treba odločbe ustavnega sodišča spoštovati. Po njegovih besedah je Šarčeva vlada prelomila obljubo, da bo v primeru zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje poskrbela za odpravo neustavnosti.

Ljudmila Novak (NSi) je glavno odgovornost za neuresničitev ustavne odločbe pripisala prejšnji vladi Mira Cerarja. Opozorila je na nedopustnost politične prakse, ko se ustavna odločba uresniči le, če ustreza koaliciji. Po njenih besedah bi morala Šarčeva vlada najprej poskrbeti za uresničitev ustavne odločbe, nato pa se posvetiti morebitnemu nadaljnjemu spreminjanju zakona.

Poslanska razprava se je v veliki meri ukvarjala z vprašanjem, v kolikšni meri mora država financirati zasebno šolstvo. V SDS in NSi so prepričani, da je treba javni program v zasebnih osnovnih šolah financirati v enaki višini kot v javnih šolah, to je v celoti. Po drugi strani pa so v SD napovedali, ne bodo pristali na način uresničitve ustavne odločbe, ki bi šel v smeri izenačevanja financiranja javnih in zasebnih šol.

Predlog SDS in SNS za ustavno obtožbo premierja Šarca bi bil izglasovan, če bi ga podprla večina vseh poslancev, torej najmanj 46.