Na Spletno oko je bilo lani podanih 1273 prijav neprimerne vsebine na spletu, medtem ko jih je bilo leta 2012 več kot 4700, je dejal Andrej Motl s prijavne točke Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet v koordinaciji fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Ti podatki po njegovih besedah ne pomenijo, da je neprimernih vsebin manj. Pač pa je prijav manj zaradi izkušenj, da prijavljena vsebina ni prepoznana kot sovražni govor. Zakonska interpretacija sovražnega govora je namreč zelo ozka, je pojasnil.

Spletno oko obravnava sovražni govor, kot je opredeljen v kazenskem zakoniku. Gre za javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti do določenih družbenih skupin na način, ki lahko vodi tudi k neposrednemu ogrožanju teh skupin.

Mediji se morajo zavedati, da krepijo tisto, kar se dogaja v družbi in na družbenih omrežjih, je opozoril novinar Dela Lenart J. Kučić. “Dolžni so, da tistega, kar je mogoče prepoznati kot negativno in škodljivo prakso, ne krepijo,” je pozval.

Mediji lahko sovražni govor na spletu po njegovih besedah preprečijo med drugim z uvedbo registracije. “Ko odvzameš komentatorjem anonimnost, je sovražnega govora manj,” je dejal v prispevku o vlogi medijev pri omejevanju sovražnega govora.

Po njegovem opozorilu se ne bi smeli bati obtožb o cenzuri. Cenzuro lahko namreč izvaja država, ne posameznik, je dejal. Tistim, ki se bojijo očitkov o cenzuri, je svetoval, naj se vprašajo, ali ta, ki zase zahteva svobodo govora, tudi sam spoštuje in zagovarja svobodo drugih.

Mediji morajo po njegovem mnenju postaviti jasna pravila na tem področju. Tako bodo lažje odgovarjali na pritožbe, je pojasnil.

Po njegovih besedah se je odnos med politiki in mediji v zadnjem obdobju precej spremenil. V preteklosti so imeli politiki svetovalce za to, kako priti v medije, zdaj pa jih zanima, kako priti mimo medijev,” je dejal. Kot značilen primer za tak pristop je omenil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vendar pa se tako stališče razširja tudi v Sloveniji, je spomnil.

Ronald Eissens iz Mednarodne mreže proti sovražnemu govoru na internetu z Nizozemske je menil, da bi morala družbena omrežja delovati pregledno in si postaviti jasna merila glede sovražnega govora. Družba je sprejela sovražni govor kot normalen del življenja, kar pa ni prav, saj je sovražni govor nesprejemljiv, je opozoril.