Velenje zahteva svojo regijo
Kot je na seji povedal velenjski župan Peter Dermol, osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin predvideva ustanovitev Koroško-šaleške pokrajine, v katero bi bile poleg koroških občin vključene tudi občine Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Sedež pokrajine bi bil v Slovenj Gradcu, pokrajinski svet, ki naj bi imel 34 članov, bi se sestajal v Velenju, svet občin pa na Ravnah na Koroškem.
Svetniki so v razpravi ocenili, da ne teritorialna umeščenost ne poimenovanje pokrajine ne sledi v preteklosti že večkrat izraženi volji občin in prebivalcev, ki so se poistovetili z Zgornjo Savinjsko in Šaleško pokrajino, v kateri bi bile občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Želijo, da bi se jim priključile tudi nekatere druge občine iz Spodnje Savinjske doline.
Velenjski svetniki so tudi predlagali, da se kot prioriteta pri ustanavljanju pokrajin najprej izpostavijo naloge, ki naj bi jih pokrajine izvajale s ciljem, da se zasleduje decentralizacija, skladen regionalen razvoj ter izboljšanje storitev za ljudi.
Ocenili so, da je treba pred ustanovitvijo pokrajin uskladiti in določiti vse naloge pokrajin, poleg izvirnih tudi naloge, prenesene iz državne pristojnosti, in naloge, ki jih sedaj opravljajo občine, za katere že vrsto let menijo, da so regijskega pomena. Predvidena postopnost dodajanja novih nalog in zagotovitev njihovega financiranja se je kot neustrezna izkazala že pri občinah, so opozorili.
V zakonu o financiranju pokrajin je treba po mnenju svetnikov konkretno določiti vire financiranja za izvajanje njihovih nalog, vključno s predstavitvijo formule za izračun obsega sredstev za financiranje teh nalog na prebivalca v državi in posledično za izračun primerne porabe posamezne pokrajine. Določiti je treba tudi razmerja delitve virov med državo, pokrajinami in občinami.
Pri teritorialni členitvi Slovenije pa je treba izhajati iz obstoječih povezav, ki so se izoblikovale, tako preko delovanja lokalnih skupnosti, ko so zaradi neobstoja pokrajin mestne občine prevzele vlogo regijskih središč in izvajajo lokalne zadeve širšega pomena, kot tudi povezovanja občin prek različnih razvojnih partnerstev, so dodali.
Svetniki so tudi predlagali, da se takoj začne selitev posameznih institucij državne uprave iz Ljubljane v druge kraje po Sloveniji. Ustanovitev pokrajin bo po njihovi oceni dolgotrajen proces. K doseganju posameznih ciljev in namenov teritorialne decentralizacije, kot so zmanjšanje naraščajočih razlik med regijami, krepitev policentrizma, ohranjanje poseljenosti in izboljšanje možnosti za dvig blagostanja prebivalcev vseh geografskih območij Slovenije, je treba pristopiti takoj, s prvimi konkretnimi primeri, so izpostavili.
Strinjali pa so se z oceno predlagateljev, da zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja z opredelitvijo t. i. statističnih regij ni dosegel ciljev, zastavljenih ob njegovem sprejetju, in da je ustanovitev pokrajin nujna zlasti zaradi decentralizacije in skladnejšega razvoja Slovenije.
Sejo je spremljal tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je ocenil, da je obstoječa upravna ureditev cokla razvoja Slovenije. Meni tudi, da posamezne občine niso sposobne iti v korak z drugimi občinami pri financiranju določenih projektov. Po njegovih besedah bi ustanovitev pokrajin prinesla skladnejši regionalni razvoj in boljše čezmejno sodelovanje.
