Britanski minister za zdravje Matt Hancock je napovedal, da naj bi se cepljenje s tem cepivom začelo 4. januarja. “Čudovito je, da lahko leto 2020 končamo s takšnim trenutkom upanja,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ocenil minister.

V primerjavi z že odobrenim cepivom proti covidu-19 ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha je tokrat odobreno cepivo v raziskavah izkazalo manjšo učinkovitost, a je njegova prednost, da ga je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih, prav tako je bistveno cenejše.

V raziskavah so potrdili, da cepivo nudi 70-odstotno zaščito pred covidom-19, ki jo je po navedbah AstraZenece mogoče povečati s posebnimi odmerki. Za razliko od BioNTechovega in Pfizerjevega cepiva ter cepiva ameriške Moderne pa švedsko-britansko cepivo ni mRNA cepivo.

Aktivna sestavina AstraZenecovega cepiva je AZD1222 in temelji na oslabljeni različici prehladnega virusa šimpanzov. Vsebuje genski material iz površinske beljakovine, s katero se virus sars-cov-2 pritrdi na človeške celice. Cepivo deluje na dva načina; spodbujalo naj bi tvorbo specifičnih protiteles in T celic, kar je oboje pomembno za imunski sistem.

Velika Britanija sodi med evropske države, ki jih je pandemija covida-19 najhuje prizadela. Doslej je na Otoku umrlo že skoraj 80.000 bolnikov s covidom-19. V zadnjem času beležijo dramatičen porast novih okužb. Samo v torek so jih potrdili rekordnih več kot 53.000.