Predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov izbrisanih delnic je bil zadnji mesec dni v javni obravnavi. Napisan je tako, da bi preprečil sodno varstvo izbrisanim delničarjem NKBM. Predlog zakona je neverodostojen, saj so ga pripravili isti organi in iste osebe kot ustavno sporno dopolnilo zakona o bančništvu. Pisci iz Ministrstva za finance in Banke Slovenije se v sodelovanju z naročniki izbrisov v Evropski komisiji in Evropski centralni banki ves čas dogovarjajo, medsebojno ščitijo ter imajo vso podporo naše vlade. Zato bi bilo treba najprej ugotoviti dejansko stanje s pregledom celotne dokumentacije, tudi zaupne. To bi moralo napraviti Računsko sodišče v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom in preiskovalno sodnico. Slednja bi morala sedanjo preiskavo NLB razširiti na druge banke z izbrisanimi delnicami in podrejenimi obveznicami: NKBM, Abanko, Celjsko banko, Probanko in Factor banko. V dogovoru z Evropskim svetom in Evropskim računskim sodiščem bi morali omogočiti tudi preiskavo vpletenih iz Evropske ko- misije in Evropske centralne banke. Ocena stanja v uvodu k predlogu zakona je namenjena opravičevanju predlagateljev za strokovno in politično nesprejemljivo ravnanje ob bančni "sanaciji" decembra 2013. Gre za neresnične, zavajajoče izjave, kot pričajo ugotovitve sodišč, novinarjev in strokovnjakov. Predlog je nejasen, še vedno je v nasprotju z ustavo in oškodovancem ne omogoča uveljaviti pravice do poštene pritožbe - ni pravno sredstvo, kaj šele učinkovito, zato bi ga bilo treba temeljito spremeniti. Računskemu sodišču bi zakon moral omogočiti, da z uporabo mednarodnih standardov računovodskega poročanja oziroma ocenjevanja vrednosti ugotovi, kolikšen je bil kapital bank dne 30. 9. in 17. 12. 2013, kakšna so bila zavarovanja in oslabitve za slabe kredite. Strokovnjaki so jasno pokazali napake v metodologiji, ocenjevanju kreditov in zavarovanj zanje, predpostavkah, ocenah verjetnosti in tveganj v letih 2013-2015. Pri oceni zavarovanj bi morali upoštevati