Z letalskih posnetkov je razvidno, da so nenehna huda beljenja načela že dve tretjini avstralskega Velikega koralnega grebena. Te ugotovitve so sprožile preplah med znanstveniki, ki opozarjajo, da tako kratkega časovnega razmika med dvema beljenjema ne pomnijo in da zato poškodovane korale niso imele dovolj časa za okrevanje. Znanstveniki iz avstralskega centra za raziskave koralnih grebenov so pretekli teden v okviru raziskave z letal pregledali največjo živo strukturo na svetu in opazili posledice beljenja na 800 posameznih podmorskih koralnih grebenih, ki so del 2300 kilometrov dolgega Velikega koralnega grebena. Te ugotovitve nakazujejo, da sta dve obsežni zaporedni beljenji prizadeli 1500 kilometrov dolg odsek grebena, kar pomeni, da je nepoškodovana samo še njegova južna tretjina. Lansko beljenje je najhuje prizadelo severno tretjino grebena. Letos se je razširilo proti jugu in je bilo najbolj intenzivno na sredini Velikega koralnega grebena. Letošnje obsežno beljenje, po lanskem drugo najhujše doslej, se je začelo, ne da bi ga sprožil kakšen dogodek, ki bi bil posledica vremenskega pojava el ninja. Obsežno beljenje koral - gre za fenomen, ki ga povzroča višanje temperature morja zaradi globalnega segrevanja - se je, odkar ga spremljajo, na Velikem koralnem grebenu ponovilo že štirikrat. Profesor Terry Hughes, vodja raziskave, je dejal, da so zaradi časa, ki ga korale potrebujejo za okrevanje (najhitreje rastoče vrste za to potrebujejo približno deset let), resno zaskrbljeni nad vse večjo pogostostjo teh obsežnih beljenj. "Težava pri letošnjem beljenju je, da je sledilo takoj po lanskem, zato korale niso imele časa okrevati," je Hughes povedal za časnik Guardian. "Prezgodaj je govoriti o tem, koliko koral bo odmrlo zaradi letošnjega beljenja, toda jasno je, da se bo razširilo 500 kilometrov južneje od prizorišča lanskega beljenja." Lani je bilo na najhuje prizadetih območjih na severu grebena izgubljenih skoraj dve tretjini plitkovodnih koral. Hughes je opozor