Pred prvim šolskim dnem marsikoga črviči v trebuhu. Razlogi so lahko zelo različni. "Nekateri se veselijo, da se bodo srečali s svojimi sošolci, z zanimanjem pričakujejo nove predmete in si veliko obetajo od novih učiteljev. Spet drugi so zaskrbljeni in napeti, misel na ponovni začetek šole jih razburja, skrbijo jih ocene, novi sošolci in učitelji," pove docentka psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru dr. Sara Tement. Pričakovano je, da vsak otrok občasno doživlja tudi stres, ki ga izzovejo različni dejavniki v šoli, doda. Nekateri dejavniki so stresni za večino, nekateri samo za posamezne otroke. "Visoko na seznamu stresnih dejavnikov so pomembnejši prehodi v šoli (denimo prehod iz osnovne v srednjo šolo), prvi šolski dan, slabi odnosi s sošolci ter strah pred preverjanjem znanja in slabimi ocenami." Sem temu kos? Stres doživljamo vsi, kadar je neki dogodek za nas potencialno pomemben in nas lahko negativno ali pa tudi pozitivno zaznamuje, še razloži sogovornica. Pomembna pa je ocena, da dogodku nismo kos in da ga nismo sposobni obvladovati. "Za šolarja je denimo preverjanje znanja lahko stresno, če bi se resnično želel izkazati pred starši, sošolci in učitelji in dobra ocena predstavlja pomemben del njegovega samovrednotenja. Ob tem pa je prepričan, da ga učitelj ne mara, zaradi česar ne bo nikoli dosegel dobre ocene," pove Tementova. Pri tem lahko pomaga že sprememba perspektive. "Pogosto - tako otroci kot odrasli - dogodkom pripisujemo preveliko težo. Včasih pomaga že, da skušamo vrednost dogodka zmanjšati in sami pri sebi rečemo, da nas v življenju čaka še veliko večjih izzivov in da ni vredno zgubljati energije za vsako majhno prepreko," svetuje psihologinja. Seveda pa vedno ne bo mogoče spremeniti pogleda, doda. Tedaj je pomembno, da imamo nekoga ob sebi. "Že star pregovor pravi, da prijateljstvo podvoji veselje in prepolovi žalost. Vzdrževanje kakovostnih odnosov in zaupanje svojih težav drugim sta lahko v pomoč otrokom in odraslim." Vse je