ZDA bodo uvodoma uvedle sankcije proti iranskemu avtomobilskemu sektorju, trgovini z zlatom in drugimi dragocenimi kovinami. Prav tako uvajajo sankcije proti večjim transakcijam v iranskih rialih. ZDA pa bodo tudi odpravile določena dovoljenja za uvoz dobrin iz Irana, zlasti perzijskih preprog in prehrambenih izdelkov.

Ostrejše bodo sankcije po 4. novembru, zlasti s prepovedjo trgovanja z iransko nafto. Sankcije bodo doletele iransko logistiko, pa tudi finančno industrijo s centralno banko na čelu. Prav tako naj bi takrat začela veljati prepoved sodelovanja ameriških podjetij s tujimi podjetji, ki bi še sodelovala z Iranom.

Sankcije ZDA uvajajo v skladu z odstopom od mednarodnega sporazuma, s katerim se je Iran odpovedal razvoju jedrskega orožja v zameno za odpravo sankcij. ZDA Iranu očitajo, da načrtno destabilizira države na Bližnjem vzhodu, kot sta Jemen in Sirija in čeprav to ni formalno del jedrskega sporazuma, je bil to za ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadosten razlog, da se je maja odločil za njegovo odpoved.

Iran in preostale podpisnice zgodovinskega sporazuma iz leta 2015 – Velika Britanija, Nemčija, Francija in Kitajska – si prizadevajo za ohranitev dogovora in poslov, ki so jih sklenili od takrat. Kljub temu bodo morala podjetja iz vsega sveta sedaj izbirati med poslovanjem z Iranom ali ZDA.

Zunanji ministri držav članic EU, vključno s Slovenijo, so sredi julija sicer potrdili ukrep za zaščito evropskih podjetij, ki poslujejo z Iranom, pred posledicami ameriških sankcij.

Iran sam pa je na Meddržavnem sodišču v Haagu že vložil pritožbo proti ZDA zaradi ponovne uvedbe sankcij. Teheran želi s pritožbo doseči, da bi ZDA odgovarjale za nezakonito uvedbo enostranskih sankcij. V Teheranu trdijo, da ZDA s svojimi dejanji kršijo mednarodne obveznosti.