Oblikovanje vizije je trajalo od jeseni 2015. Prve delavnice novembra pred dvema letoma so pripravili in vodili sodelavci Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Med povabljenimi udeleženci je bila tudi Gaja Brecelj, direktorica Umanotere. V okviru Plana B za Slovenijo že leta sodelujejo in spremljajo razvijanje različnih uradnih strategij za razvoj Slovenije. "V dokumentu želim videti predvsem dobre nastavke," pravi Gaja Brecelj. Viziji, pravi, mora slediti strategija - in ta mora vključevati konkretne cilje, zaveze in kazalnike. "Pomembno bo, kaj bodo ti cilji, kdo bo zanje odgovoren in kdo bo za njimi stal," je prepričana, da je to šele začetek. Vseeno pa jo uporabljen jezik skrbi. "Na trenutke se bere, kot da bo v Sloveniji leta 2050 prostor le za učinkovite in ustvarjalne – uspešne posameznike. Kje bo vključujoča družba? Kje so begunci, ranljive skupine? Žal gre sedanja vlada s svojimi zadnjimi potezami, pa naj gre za zakon o tujcih ali za interventni zakon o industrijski coni v občini Hoče - Slivnica, stran od vključujoče, solidarne in strpne družbe," opozarja direktorica slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Kako uresničiti vizijo Vizija je zgrajena na petih elementih: učenje, inovativnost, zaupanje, kakovost življenja in identiteta. Zanje, pravi Boštjan Špetič iz podjetja Zemanta, da so to "koncepti, v katere vsi verjamemo in se lahko z njimi poistovetimo". Prvi vtis, ki ga je dobil, je zelo v redu. "Seveda je vizija zelo abstraktna, a pomembno je, da lahko praktično kdorkoli v družbi, v katerikoli vlogi, če ima te ključne poudarke v mislih, najde načine, kako prispeva k uresničitvi," pravi uspešni slovenski podjetnik. Naslednja naloga bo poskrbeti, da dokument ne gre v pozabo. "Pomembno je, da se ga bere in se zelo dosledno sklicujemo na konkretne točke iz vizije prav vsakič, ko kaj javnega naredimo. Samo tako se bodo dejansko oblikovali programi, ki bodo privedli do uresničitve. Zato je zdaj glavno vprašanje, ali bomo čez tri mesece vs