Nekdanjega uglednega mariborskega vinarja, podjetja Vinag, in vsega, kar vključno s staro kletjo pod mestnim središčem sodi v sklop premoženja, vsaj za zdaj še vendarle ne bo mogoče dobiti za 1,45 milijona evrov oziroma za trikrat manj, kot znaša likvidacijska vrednost. Sodišče je ugodilo pritožbi dveh upnikov in takega predloga ni odobrilo. Stečajni upravitelj Simon Prelogar je bil doslej neuspešen pri prodaji Vinagovega kompleksa, tako na dražbi za izklicno ceno 4,2 milijona evrov kot ob zadnjem nezavezujočem zbiranju ponudb, kjer je prejel dve ponudbi, pri čemer je ena znašala le 1,45 milijona evrov, druga pa se je nanašala samo na vinograde. V tretjem poskusu je Prelogar ponovno predlagal javno dražbo ali pa zbiranje zavezujočih ponudb, pri tem pa izklicno ceno postavil pri ponujenih 1,45 milijona evrov. Upniški odbor je sprejel predlagano ceno, a sta se nato pritožila Zavarovalnica Grawe in Raiffeisenlandesbank Kärnten kot ločitvena upnika, ki sta menila, da bi bila na takšen način poplačana v bistveno manjšem obsegu, kot bi bila poplačana pri drugih načinih prodaje. Ob tem sta še predlagala, da bi raje poskušali s prodajo na podlagi javne dražbe z zniževanjem izklicne cene, pod pogojem, da bo ta znašala 4,2 milijona evrov, kolikor znaša likvidacijska vrednost premoženja, ali pa na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, pod pogojem, da bo ta določena v višini 70 odstotkov likvidacijske vrednosti. Prelogar je na poziv mariborskega sodišča, naj se o tem izreče, soglašal s prvim predlogom obeh ločitvenih upnikov, kar je sodišče sprejelo, ker je ta način po njihovi presoji, upoštevaje izjavi ločitvenih upnikov in ponovni predlog upravitelja, najprimernejši za prodajo Vinagovega premoženja. Ob tem je sodišče ocenilo, da se s tem strinjajo tudi ostali ločitveni upniki, saj so DUTB, NKBM in država pred tem soglašali tudi s trikrat nižjo izklicno ceno. Med interesenti za nakup se je v preteklosti največkrat omenjal tedanji najemnik Vinmar, družba v lasti