Odvetnica, ki celotne sodbe, ki je dolga, še ni prebrala, je potrdila neuradne informacije, ki so zaokrožile v torek. Pojasnila je, da je drugostopenjsko sodišče po obravnavi pritožb obsojenih prvostopenjsko sodbo spreminjalo v delu, ki se nanaša na izrek kazni Nastje Sušinskega, ki je bil lani na okrožnem sodišču obsojen na dve leti zapora. Nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza Bavčarju je potrdilo pet let zapora, nekdanjemu prvemu finančniku Istrabenza Kristjanu Sušinskemu pa tri leta zapora.
Bavčar mora vrniti nekaj več kot 18 milijonov evrov nezakonito pridobljenih sredstev, Kristjan Sušinski pa nekaj več kot dva milijona evrov.
Kot je razvidno iz sodbe, ki so jo objavile Finance, je sodišče nekdanjemu šefu Maksime Holdinga, določilo enotno kazen treh let in devet mesecev, odštelo pa mu je že prestano kazen leta in 10 mesecev zapora. Višje sodišče je sicer ocenilo, da je bil sporni posel, ki so ga izvedli obtoženi, “le orodje za izplen predhodno storjenega kaznivega dejanja obsojenega Boška Šrota”. Ta na Dobu že prestaja zaporno kazen.
“Branje bo vzelo nekaj časa. Lahko pa glede svoje stranke rečem, da so določene ugotovitve višjih sodnikov v nasprotju z listinami,” je poudarila odvetnica. Napovedala je vložitev zahtevka za varstvo zakonitosti za Kristjana Sušinskega, ki je pred razveljavitvijo sodbe že prestajal zaporno kazen. “Že prvič se ni izogibal zaporu,” je dodala.
Sodba je tako tri tedne pred datumom zastaranja postala pravnomočna. Obsojeni imajo sicer možnost, da vložijo zahtevke za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, vendar to ne zadrži prestajanja kazni.
Okrožno sodišče je po mnenju višjega sodišča pravilo presodilo tako obteževalne kot olajševalne okoliščine. S takšno presojo se strinjajo. Pri določitvi kazni je prevladala teža kaznivega dejanja, to je bilo storjeno zelo sofisticirano, upoštevana pa je bila tudi velika premoženjska korist, so navedli.
Višje sodišče je navedlo, da razen pri deloma ugodeni pritožbi Nastje Sušinskega, sicer niso zaznali kršitev, na katere morajo biti pozorni po uradni dolžnosti. Bavčar in Kristjan Sušinski morata tako plačati tudi nekaj več kot 1000 evrov sodne takse.
Višje sodišče je pritožbe vseh treh obsojenih v zadevi – Bavčarja in bratov Sušinski – javno obravnavalo na seji 11. aprila. V pritožbah so zagovorniki trojice izpostavili predvsem dvome o nepristranskosti sodnikov na prvi stopnji, prav tako pa so navajali pritiske izvršilne veje oblasti, na primer ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča.
Okrožno sodišče je septembra lani znova obsodilo Bavčarja ter brata Sušinski zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, medtem ko je Bavčarja oprostilo obtožb o napeljevanju k zlorabi položaja.
Bavčar je bil v prvotni sodbi julija 2013 zaradi pranja denarja obsojen na sedem let zapora, a je sodbo nato vrhovno sodišče pred dvema letoma razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, Bavčar pa iz zdravstvenih razlogov v tem času ni nastopil zaporne kazni.
Kristjana Sušinskega je senat ljubljanskega okrožnega sodišča v pozneje razveljavljeni sodbi spoznal za krivega pranja denarja, njegovega brata Nastjo pa za krivega pranja denarja in zlorabe položaja. Kristjan je bil obsojen na tri in pol leta zaporne kazni, Nastja pa na tri leta in devet mesecev.
Do kaznivih dejanj v zadevi Istrabenz naj bi prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona evrov in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
Zadeva Istrabenz bi sicer zastarala junija, dve leti po seji, na kateri je vrhovno sodišče odločalo o zahtevkih za varstvo zakonitosti v tej zadevi in jim ugodilo.
