Z dnem, ko se bo začel likvidacijski postopek, bo po besedah ministra za zdravje Aleša Šabedra prenehalo tudi delovno razmerje zaposlenim. Po njegovih besedah bo začel teči odpovedni rok v skladu s pogodbami, delo pa bo prevzel likvidacijski upravitelj.

Za svoje delovanje je NIOSB prejel zagonska sredstva iz proračuna v višini 1.868.904 evrov, 15. maja pa je razpolagal z 1.532.536 evri denarnih sredstev, je razvidno iz gradiva, ki ga je ministrstvo za zdravje pripravilo za sejo vlade.

Po ocenah bodo stroški likvidacije, denimo stroški dela likvidacijskega upravitelja, stroški dela zaposlenih, storitve in drugi materialni izdatki, letos znašali 28.975 evrov, v letu 2020 pa 27.825 evrov. Po koncu postopka likvidacije in plačilu obveznosti bodo v državni proračun vrnjena preostala sredstva, ki naj bi jih bilo po oceni skupno 1.475.736 evrov.

Ideja, da bi rešitev za program otroške srčne kirurgije našli v samostojnem inštitutu, je dokončno ugasnila 11. decembra z odločitvijo nekdanjega ministra za zdravje Sama Fakina, da bo vladi predlagal ukinitev NIOSB, ki ga je vlada Mira Cerarja ustanovila konec leta 2017, nikoli pa ni res zaživel.

Odlok o prenehanju inštituta je vlada sprejela 28. februarja, saj je ocenila, da ob vzpostavljenem programu v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ter razmeroma majhnem številu bolnikov ni smiselno, da bi enako dejavnost izvajal ločeni javni zdravstveni zavod.

Vlade bo med drugim obravnavali predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Sprejetje novele predlaga po nujnem postopku, da bi od 1. avgusta zagotovili hitrejše reševanje vlog o pravicah iz javnih sredstev, predvsem o pravici do državne štipendije, in s tem posledično zmanjšali zaostanke pri reševanju vlog za t.i. letne pravice iz javnih sredstev v mesecu avgustu in septembru.