Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, je vlada na današnji izredni seji sicer preučila možne ukrepe za zmanjšanje teh tveganj pri prodaji banke, a je ugotovila, da ukrepov, ki jih pričakuje Slovenski državni holding (SDH), ne more zagotoviti.

Po neuradnih informacijah STA naj bi bil na mizi med drugim predlog, da bi za te morebitne stroške NLB jamčil Sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala zadostno premoženje za te naloge. Potencialnih stroškov zaradi tožb Privredne banke Zagreb in Zagrebačke banke naj bi bilo neuradno za okoli 400 milijonov evrov.

Za rešitev s poroštvom prek Sklada za nasledstvo naj bi se, kot je slišati iz neuradnih virov, zavzemala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki pa je bila preglasovana. Zaradi tega naj bi predsedniku vlade Miru Cerarju celo ponudila odstop, a ga ta ni sprejel. Tako na ministrstvu za finance kot v Cerarjevem kabinetu uradno teh informacij ne komentirajo.

Z odobritvijo državnega poroštva, ki se mu je Slovenija sicer do zdaj upirala, saj vztraja, da se mora vprašanje prenesenih deviznih vlog reševati v okviru nasledstva in ne priznava pravnega nasledstva NLB za nekdanjo LB, naj bi po mnenju SDH dosegli višjo ceno zainteresiranih vlagateljev za sodelovanje v javni ponudbi delnic NLB, ki se bo začela po objavi prospekta.

Ta je bila predvidena za ta teden, potem ko bi nadzorniki SDH odobrili cenovni razpon za delnico največje slovenske banke. O tem bi morali odločati danes, a so v holdingu za STA povedali, da so odločanje prestavili na enega od naslednjih dni. Neuradno naj bi se seja nadaljevala v četrtek.

Kaj torej današnja odločitev pomeni za prodajo NLB, je težko reči. Če znotraj SDH, ki vodi postopek prodaje NLB, ne bo enotnih pogledov, obstaja možnost, da bo na koncu, podobno kot sredi leta 2015 pri prodaji Telekoma Slovenije, na potezi spet vlada kot skupščina SDH.

Država se je v primeru NLB zavezala, da bo banko delno prodala v zameno za odobritev obsežne državne pomoči v bančni sanaciji leta 2013 s strani Evropske komisije. Sredi maja je z objavo namere za IPO začela postopke za prodajo najmanj 50 in največ 75 odstotkov minus eno delnico.

Prvotno je bilo sicer del zavez, da mora država do konca tega leta prodati celoten paket 75 odstotkov minus eno delnico NLB, a je ministrstvu za finance na predlog SDH v pogovorih z Evropsko komisijo zaradi zmanjšanja tveganj za vlagatelje in dvig potencialne kupnine uspelo doseči prilagoditev zavez za prodajo v dveh korakih – najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca 2018.

Ključna pri vsem bo cena za delnico NLB, ki bi jo Slovenija lahko iztržila v javni ponudbi delnic NLB vlagateljem. O tem, kakšen je cenovni razpon, ki je na mizi po preverbah pri investitorjih, so informacije različne.

Časnik Finance je v petek poročal, da naj bi dosegel med 75 in 85 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice NLB, ki je bila konec prvega trimesečja pri 65,50 evra. Za 50 odstotkov NLB, kolikor mora Slovenija do konca leta najmanj prodati, da izpolni nedavno spremenjene zaveze do Evropske komisije, bi tako država po teh podatkih iztržila med približno 490 milijoni evrov in 560 milijoni evrov.

Po navedbah Radia Slovenija naj bi SDH in država ciljala na ceno okoli 90 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice, a s takšno ceno obstaja tveganje, da ji ne bo uspelo zbrati dovolj interesa za prodajo vsaj 50 odstotkov banke.

Če bi odločanje teklo v skladu z načrti, bi delnice po zbiranju končnih ponudb vlagateljev približno sredi junija začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi. A vsakršno daljše odlašanje odločitve bi lahko pomenilo, da SDH banke ne bo mogel prodati v t. i. spomladanskem prodajnem oknu na finančnem trgu. To bi pomenilo, da bi morali poskusiti spet jeseni, v medijih pa so se že večkrat pojavila opozorila, da bi to lahko pomenilo večji pritisk na državo kot prodajalca in slabše izhodišče za kupnino.