Kot so ob sredinem sklicu današnjega posveta pojasnili v kabinetu predsednika vlade, se je premier Janez Janša za posvet odločil, ker določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, predstavlja eno najpomembnejših strateških odločitev vsake države. Vlada ima sicer omenjeni razpis za vpis v študijske programe v letu 2021/2022 danes tudi na dnevnem redu seje, ki bo pred posvetom, ni pa še znano, ali bo o razpisu tudi že odločila.

“Vlado pozivamo, da namesto uprizarjanja inkvizicijskega procesa proti javnim univerzam že na seji pred tem brez pogojevanja potrdi razpis za vpis na študijske programe za prihodnje študijsko leto, ki je bil po večmesečnih usklajevanjih usklajen med ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in zavodi,” pa so v današnjem skupnem sporočilu pozvali ŠOS, Sviz in VSS.

Po njihovem mnenju strateškega razmisleka ni mogoče opraviti v enem večeru, “je pa potreben in mora biti kontinuiran”. “Vključevati mora vse reprezentativne visokošolske partnerje in stroko, ne pa le vladnih izbrancev,” so dodali.

Ob tem so bili kritični do seznama vabljenih na današnji posvet, saj da sestava “že vnaprej pomeni favoriziranje zasebnih zavodov in njihovih interesov”, “nelogično in nesprejemljivo” pa da je tudi številčno razmerje med vabljenimi predstavniki delodajalskih združenj in javnih univerz.

“Delovnega posveta s tako sestavo ne moremo imeti za strokovni posvet, ki bi lahko dal tehtne strokovne smernice za določanje disciplinarnih proporcev med vpisnimi mesti, saj na njem ne bo niti strokovnjakov za trg dela in za izobraževanje /…/, niti predstavnikov drugih skupin, kot so študentske skupnosti, sindikati ter nevladni sektor,” so pojasnili.

Nesprejemljivo je po njihovem mnenju tudi to, da gradivo za posvet ni znano vnaprej, ter da namerava vlada odločati o razpisu za vpis na študijske programe šele po tem posvetu, torej morda celo šele čez en teden – dan pred informativnima dnevoma.

Razpis za vpis po njihovem prepričanju ni strateški dokument, ampak “vsakoletni izvedbeni dokument, ki sledi strateškim dokumentom, kot je nacionalni program visokega šolstva”. Ob tem so navedli tudi podatke, po katerih je v Sloveniji povprečno manj študentov družboslovja, humanistike in umetnosti kot v drugih državah zahodne Evrope ter več na področjih tehnike, naravoslovja in informatike.

Dodali so še, da je razen nekaterih izjem, ki se praviloma nanašajo na regulirane poklice, nemogoče napovedati, v katerem poklicu se bo diplomant visokošolskega programa zaposlil, zato “bistveni vpliv na razvoj gospodarskih panog ali posameznih dejavnosti ne bo dosežen s spreminjanjem števil vpisnih mest”.

Ob tem so spomnili še na peticijo proti uničevanju visokega šolstva in znanosti in pojasnili, da jo podpirajo številne institucije in posamezniki.