Tonin je na seji pojasnil, da predlog proračuna zagotavlja sredstva za razvojno delovanje in za potrebne investicije Slovenske vojske in sil za zaščito in reševanje. Za leto 2021 tako obrambnemu resorju namenja 636 milijonov evrov, kar je 75 milijonov evrov več od lani sprejetega proračuna. Štiri petine oz. 514 milijonov evrov bo namenjenih Slovenski vojski, osem odstotkov oz. 54 milijonov evrov pa upravi za zaščito in reševanje.
Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami bo razpolagal s tremi milijoni evrov, inšpektorat za obrambo s 785.000 evri, upravni del obrambnega ministrstva pa s 64 milijoni evrov. Obrambni izdatki bodo v prihodnjem letu predstavljali 1,28 odstotka BDP.
Še 51 milijonov evrov več, skupno torej 687 milijonov evrov, je za obrambni resor predvidenih v letu 2022, ko naj bi delež obrambnih izdatkov predstavljal 1,3 odstotka BDP, je pojasnil Tonin. Minister je ob tem navedel nekatere konkretne investicije vojske in uprave za zaščito in reševanje, dotaknil pa se je tudi predloga dopolnila, s katerim je Levica predlagala, naj ministrstvo nameni obljubljenih 252.000 evrov postojnski občini za tamkajšnji gasilsko-reševalni center.
Kot je pojasnil Tonin, ministrstvo sodeluje z vsemi občinami, na območju katerih deluje Slovenska vojska. Imajo pa težave s komunikacijo s Postojno, saj je odstopila od sporazuma, ki je predvideval kompenzacijo za uporabo vadišča na Počku. Po ministrovih besedah občina na ta način izgubi več 100.000 evrov letno. Poudaril je še, da so odprti za dialog z lokalno skupnostjo in da so se pripravljeni pogovarjati o čemer koli, le o zaprtju vojaškega vadišča ne.
A po oceni Mihe Kordiša iz Levice gre zgolj za to, da ministrstvo občino izsiljuje, naj pristane na njihove pogoje glede vadišča. Sicer pa Kordiš ugotavlja, da sta proračuna izračunana na podlagi astronomskega zadolževanja. To pa še ni tako problematično kot to, čemu bodo ta sredstva namenjena. V Levici namreč zagovarjajo vlaganje v infrastrukturo družbene blaginje in solidarnosti, torej v zdravstvo, domove starejših in v stanovanja za mlade, ne pa v orožje, je povedal.
Da občina Postojna z odstopom od dogovora izgublja več 100.000 evrov letno, je zavajanje, pa je ministrove besede komentiral poslanec LMŠ Robert Pavšič. Spomnil je na posvetovalni referendum v Postojni, na katerem se je skoraj 70 odstotkov izreklo za prenehanje aktivnosti na Počku. Ministrstvo je v nasprotju s tem aktivnosti na vadišču še povečevalo, zaradi česar je občina od dogovora odstopila.
Pavšič se zaveda, da je ukinitev vadišča na kratek rok nemogoča. Vendar pa minister po njegovih besedah krivde ne bi smel valiti na občino, ki ima za razliko od ministrstva že ves čas formirano enotno pogajalsko skupino. Obenem je poslanec LMŠ opozoril na okoljsko obremenjenost območja, zlasti z močno povečanimi vsebnostmi svinca in bakra.
Da so zadeve rešljive z dobro voljo na obeh straneh, sta poudarila Marko Bandelli (SAB) in Franc Jurša (DeSUS). Prav je, da vsak stopi en korak nazaj, da bi potem lahko stopili dva koraka naprej, je ponazoril Jurša. Sicer pa je vodja poslancev DeSUS med drugim izrazil zadovoljstvo nad povečevanjem sredstev za področje zaščite in reševanja. Ocenil je, da bi bilo mogoče v upravnem delu ministrstva nekaj sredstev tudi prihraniti.
Andrej Černigoj iz NSi je medtem izrazil zadovoljstvo nad načrtovanim znatnim vlaganjem v vojaško infrastrukturo. Je pa državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Uroša Lampreta povprašal, na kakšen način se bo povečanje sredstev pokazalo na terenu.
Državni sekretar je pojasnil, da v prihodnjem letu načrtujejo več dobav, ki so zaradi epidemije letos zastale. Prav tako bodo pospešili urjenja in izobraževanja v tujini ter izvajali v preteklosti zastavljene projekte. Očitke o izsiljevanju občine Postojna pa je Lampret zavrnil in zagotovil, da je ministrstvo ves čas pripravljeno na dialog. Večina članic in članov odbora je predlagano dopolnilo Levice na glasovanju nato zavrnila.
