Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na novinarski konferenci po seji vlade dejala, da z zakonom ni v celoti zadovoljna, saj bi zdravstvo potrebovalo več denarja.
A sta skupaj z ministrico za finance Matejo Vraničar Erman uskladili še dodaten sklep, da bosta do 15. novembra pripravili ukrepe, s katerimi bi v zdravstveni blagajni zagotovili finančna sredstva za dvig cene zdravstvenih storitev. Ta je namreč letos padla na raven cen iz leta 2014.
Je pa zadovoljna, da je “celotna vlada prisluhnila zdravstvenemu resorju in bomo z enkratnim transferom do konca leta zagotovili nekaj več kot 136 milijonov evrov”, je dejala Kolar Celarčeva. To namreč znaša 80 odstotkov celotne izgube bolnišnic konec lanskega leta.
Predlog zakona, ki ga je danes sprejela vlada, prav tako dodatno prinaša odpis terjatev države oz. ministrstva za zdravje za neplačane zneske združevanja amortizacije iz preteklih let. To je bilo po besedah ministrice tudi priporočilo računskega sodišča.
“Z enkratno injekcijo bomo razbremenili likvidnostni krč v bolnišnicah, da bodo lažje poslovale,” je dejala.
Predlog zakona predvideva sedemčlanski sanacijski odbor, ki bo deloval kot posvetovalni organ ministrstva za zdravje. Po predlogu bodo bolnišnice, če bodo želele prejeti enkratna sredstva, morale pripraviti sanacijski načrt skupaj z akcijskimi načrti.
Ko bo vlada sprejela sklep o začetku sanacije, bodo sedanja vodstva bolnišnic postale sanacijske uprave in se jim bo naložilo izvajanje sanacijskih ukrepov, je dejala ministrica. Da bodo bolnišnice prejele sredstva, bodo morale dati vlogo za to skupaj z mnenjem revizije o realnem stanju minusa v bolnišnici. Prav tako bo v prihodnjem letu potrebna revizija namenskosti porabe sanacijskih sredstev.
Sanacijski odbor bo preverjal, ali so ukrepi in akcijski načrti pripravljeni v skladu s pravili. V zakonu je tudi predvideno, v katerih primerih bo sanacijski odbor lahko predlagal razrešitev sanacijske uprave. To je, če uprava ne bo pripravila sanacijskega programa, če bi sanacijski odbor dvakrat zavrnil potrditev sanacijskega programa, če uprava ne bi izvajala ukrepov in drugih aktivnosti v skladu s terminskim načrtom iz sanacijskega programa ali če bi ugotovili, so sredstva uporabili nenamensko.
Kot je razvidno iz predloga zakona, ki ga je vlada že posredovala v DZ, morajo vloge za pridobitev sanacijskih sredstev ministrstvu za zdravje posredovati v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Proračunska sredstva pa bodo bolnišnicam izplačana najpozneje do 29. decembra. Sanacija bo potekala v okviru posebnega vladnega projekta, ki ga mora ministrstvo pripraviti in posredovati vladi v 15 dneh od uveljavitve zakona.
Predlog zakona predvideva nove plačilne roke bolnišnic, ki bodo v sanaciji, ki ne bodo smeli biti daljši od 60 dni.
Kolar Celarčeva je kot pomembno novost zakona izpostavila dejstvo, da bodo ob finančnih sredstvih preko vzvodov tudi zavezali uprave, da bodo izvajale sanacijski program.
Sanacija bolnišnic je potrebna zato, ker so konec lanskega leta imele skupaj nakopičenih 170 milijonov evrov izgube, ob letošnji tekoči izgubi pa so se znašle v hudih likvidnostnih težavah. Zaradi neplačanih računov imajo težave z dobavitelji, nekatere imajo težave tudi pri izplačevanju plač zaposlenim. Več bolnišnic se je zateklo k državni zakladnici, od katere prejemajo premostitvena posojila.
Obseg sredstev, kolikor so jih uspeli zagotoviti za sanacijo, je po besedah Kolar Celarčeve “kompromisna meja zmožnosti glede proračun v letošnjem letu”. Ob tem je dejala, da je treba sedaj intenzivirati in dokončno uskladiti finančni del zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj vsebuje kar nekaj sistemskih ukrepov, ki bodo zagotavljali dolgoročno stabilno financiranje, predvsem z razpršitev virov financiranja zdravstva. “Koalicija je bila enotna, da je treba ta zakon čim prej sprejeti na vladi,” je dejala ministrica za zdravje.
Tako verjame, da bosta z ministrico Vraničar Ermanovo “naredili še zadnji napor, da bova do konca meseca rešili ključne zadeve”. Z ostalimi deležniki je po njenih besedah zakon bolj ali manj usklajen.
Ni pa vlada danes razpravljala o prerazporeditvi sredstev enotnega programa za skrajševanje čakalnih vrst MD Medicini. Kot je dejala ministrica po seji vlade, je prejšnji teden napovedala, da bo v vseh bolnišnicah, kjer izvajajo ortopedske operacije, še enkrat preverila, kakšne so njihove kadrovske in prostorske zmožnosti za izvedbo posegov.
