Türk je slovenskim dopisnikom v New Yorku podrobneje predstavil pobudo, pri kateri sodeluje od lanskega novembra na prošnjo Švice, med drugim pa se je pošalil, da Slovenija v ZDA ni več nobena skrivnost kot nekoč, saj mu je že imigracijski uradnik ob prihodu na letališče pripomnil, da ima zdaj v ZDA prvo damo.
Türk je dejal, da se s soprogo novoizvoljenega predsednika ZDA Melanio Trump ni srečal, vendar ji je v letih, ko je vodil slovensko misijo pri ZN čestital za uspešno promocijo države, za kar se mu je prav tako pisno zahvalila.
Türk še vedno meni, da je bila njegova odločitev za kandidaturo za generalnega sekretarja ZN pravilna, saj se je država predstavila s kredibilnim kandidatom, obenem pa je podobno kot septembra predsednik Borut Pahor menil, da s tem res ni utrpela nobene škode. V igri so bili interesi velikih sil, ki so se odločile za Portugalca Antonia Guterresa.
Tudi po kandidaturi je Türk veliko na poti, sedaj tudi zaradi vodenja visokega panela za vodo in mir. “Pobudo za ta panel so dale države, ki se s tem resno ukvarjajo, zlasti Švica, ki nas financira preko ženevske organizacije Geneva Water Hub,” je dejal Türk in razložil, da ima Švica visoko razvito tako imenovano “hidro-diplomacijo oziroma diplomacijo o vodi in s svojimi projekti sodeluje po vsem svetu.
“Predsednik Mednarodnega odbora Rdečega križa, ki je švicarska ustanova, mi je govoril, da na njihove razprave o vodni tematiki v Siriji pridejo vsi, tako predstavniki Islamske države kot predsednika Bašarja Asada, ker je ohranitev vodnih virov ali infrastrukture v interesu vseh,” je dejal.
“Gre za pomembno tematiko, ki doslej ni bila v ospredju. Dobila je novo vzpodbudo zaradi ocene, da bo v naslednjih desetletjih nastal zelo velik problem z vodo. Pričakovati je različne vrste destabilizacij od recimo povečanih begunskih tokov, do neposrednih spopadov, kjer se bo voda uporabila kot orožje. To se že vidi v Siriji in Iraku,” je dejal Türk.
Podobno je na torkovi celodnevni odprti razpravi v Varnostnem svetu ZN, kje je sodelovalo več kot 60 govornikov, menil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Dejal je, da oboroženi spopadi uničujejo vodne vire v Siriji in Gazi, Islamska država prevzema jezove, napetosti okrog virov pa so tudi znotraj držav kot sta Afganistan in Peru.
Nemški predstavnik je navedel podatek Mednarodne organizacije za migracije, ki pravi, da bo do leta 2050 zaradi pomanjkanja vode moralo svoje domove zapustiti že skupaj okrog 200 milijonov ljudi. Vendar pa vojne za vodo niso neizogibne in tudi Ban je poudaril, da lahko sodelovanje glede vodnih virov vzpodbuja sodelovanje na drugih področjih.
Zasedanju je predsedoval zunanji minister Senegala Mankeur Ndiaye, katerega država je sklicala zasedanje na to temo v času svojega predsedovanja Varnostnemu svetu ZN. Po njegovih besedah se zdi tekmovanje za vodo neizogibno, ampak je možno tudi sodelovanje, kjer je izpostavil primer svoje države, ki je skupaj z Gvinejo, Malijem in Mavretanijo ustanovila Organizacijo za vrednost reke Senegal, kar je navdihnilo ustanovitev visokega panela pod vodstvom nekdanjega predsednika Slovenije.
Slovenski veleposlanik pri ZN Andrej Logar je izpostavil, da se je voda in njen strateški položaj v mednarodni skupnosti dolgo časa podcenjeval skupaj z grožnjo, ki jo pomanjkanje pitne vode predstavlja miru in varnosti. Mednarodna skupnost mora spremeniti pristop in Varnostni svet ZN ima lahko pomembno vlogo pri dviganju zavesti in preprečevanju spopadov okrog vode.
Poleg Türka in Bana Ki Moona sta vprašanje vode, miru in varnosti uvodoma osvetlila tudi podpredsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa Christine Beerli in predsednik Skupine za strateška predvidevanja Sundeep Waslekar.
Türk je dejal, da je pri članicah Varnostnega sveta opaziti še neko zadržanost pred oblikovanjem neke nove doktrine ukrepanja v primerih ogrožanja vodnih virov kot sredstva vojne, vendar pa je pomembna pripravljenost na pogovor, ne glede na to, da je bilo kar nekaj iskric.
Predstavnik Rusije je Ukrajino obtožil, da blokira dostop pitne vode na Krim, predstavnik Ukrajine pa mu je odgovoril, da je problem ruska okupacija polotoka, ki ni sposobna zadovoljiti osnovnih potreb prebivalstva. Izraelski predstavnik je zavrnil obtožbe, da njegova država blokira pitno vodo Palestincem in zatrdil, da je ravno nasprotno, saj palestinske oblasti nočejo sodelovati z njimi.
Voda je pomembna tudi za odnose med Egiptom, Etiopijo in Sudanom zaradi pomembne reke Nil. Indija in Pakistan imata že vrsto let pogodbo o reki Ind, čeprav je zadnje čase nekaj groženj okrog tega, ki pa naj ne bi bile resne.
Prvi razpravi o vodi, miru in varnosti bo sledila še kakšna, če ne prej pa septembra prihodnje leto, ko bo Türkov panel podal svoje poročilo s konkretnimi priporočili za rešitve, pri čemer je glavno vodilo preprečevanje oboroženih spopadov. Türk je napovedal, da bo predstavljeno Varnostnemu svetu ter drugim telesom ZN.
