Vodilni demokrati pozvali pravosodnega ministra ZDA k odstopu

Vodilni demokrati pozvali pravosodnega ministra ZDA k odstopu

Vodilni demokrati v ameriškem kongresu so danes ameriškega pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa pozvali k odstopu, potem ko je prišlo v javnost, da se je v času predsedniške kampanje dvakrat sestal z ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kisljakom.

Vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer je danes na novinarski konferenci dejal, da bi Sessions moral odstopiti za dobro države, saj o delu pravosodnega ministrstva ne bi smelo biti sence dvoma.

Pritrdila mu je tudi vodja demokratske manjšine v predstavniškem domu Nancy Pelosi, ki je Sessionsa obtožila, da je v kongresu lagal pod prisego. Senatnemu odboru je pred nastopom položaja 10. januarja namreč dejal, da ni komuniciral z Rusi.

“Dejstvo, da je pravosodni minister, glavni policaj v državi, lagal pod prisego ameriškemu ljudstvu, je podlaga za odstop,” je dejala Pelosijeva. “Dokazal je, da ni usposobljen in primeren za ta zaupanja vreden položaj,” je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

V Beli hiši so danes potrdili, da se je Sessions lani dvakrat srečal z ruskim veleposlanikom, ko je bil še senator in svetovalec v kampanji sedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izpostavili pa so, da ni šlo za nič nezakonitega.

Tudi Sessions je danes potrdil sredino pisanje Washington Posta, da se je s Kisljakom srečal julija lani med nekim srečanjem, nato pa še osebno septembra v svojem uradu v kongresu. Poudaril je, da se je z njim srečal kot senator in ne kot zunanjepolitični svetovalec Trumpa med kampanjo. Za televizijo NBC News je danes še zatrdil, da z njim ni razpravljal o kampanji.

Trump mu je danes izrazil popolno podporo. Med obiskom na ameriški letalonosilki je novinarjem dejal, da ve, da se je Sessions lani dvakrat srečal z ruskim veleposlanikom. Na vprašanje, ali mu zaupa, pa je odgovoril “popolnoma”.

A Schumer je dejal, da so stiki, ki jih ni razkril, vzbudili dovolj dvoma, da bi moral Sessions odstopiti in da bi pravosodno ministrstvo moralo takoj imenovati posebnega tožilca za preiskavo stikov med Trumpovo kampanjo in ruskimi predstavniki.

Če to ne bi storilo pravosodno ministrstvo, bi po njegovem senat lahko sprejel zakon, ki bi omogočil imenovanje neodvisnega tožilca. “Bistvo je v tem, da imamo obvezo, da pridemo resnici do dna,” je še izpostavil eden najbolj vplivnih demokratov v kongresu.

Sessionsu v bran je stopil predsednik predstavniškega doma Paul Ryan, ki je dejal, da ni dokazov, da bi bil katerikoli član Trumpove ekipe vpleten v rusko vmešavanje v volitve.

Vidni kongresni republikanci sicer menijo, da bi bilo najlažje, če bi se Sessions izključil iz preiskave, ki jo vodi zvezni preiskovalni urad FBI o ruskem vmešavanju v ameriške predsedniške volitve in morebitnih kontaktih s kakšnim od Trumpovih sodelavcev. Kot pravosodni minister namreč nadzoruje ameriško pravosodje in FBI.

Sessions je danes že izrazil pripravljenost, da se bo iz preiskave izključil, če bo potrebno. Vendar za demokrate to ne bo dovolj. Pozivom k imenovanju neodvisnega oziroma posebnega tožilca, ki bi deloval neodvisno od pravosodnega ministrstva, za preiskavo stikov med Trumpovo kampanjo in ruskimi predstavniki, pa se je pridružilo tudi več republikanskih kongresnikov.

Iz Kremlja so medtem danes sporočili, da ne vedo za srečanja Sessionsa in Kisljaka, da pa so tovrstna srečanja nekaj običajnega.

Gre za nove obtožbe glede povezav kakega tesnega sodelavca Trumpa s predstavniki ruskih oblasti. Po samo mesecu dni na položaju je namreč v začetku februarja zaradi pogovorov z ruskim veleposlanikom o sankcijah proti Moskvi že moral odstopiti svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn, ki je pred tem prav tako zanikal stike z njim.

Poleg tega so ameriški obveščevalci ugotovili, da naj bi Moskva skušala vplivati na ameriške volitve novembra lani v škodo demokratke Hillary Clinton.

Obveščevalni odbor predstavniškega doma je prav danes odločil, da bo začel preiskavo ruskega vmešavanja v predsedniške volitve. Vodilni člani obeh strank so se v sredo namreč uskladili glede parametrov preiskave. Med drugim bodo preiskali rusko kibernetsko aktivnost, povezave med Rusijo in člani ameriških volilnih štabov ter morebitne tajne informacije, ki so ušle izpod nadzora.

Scroll to top
Skip to content