Statistični urad je lani izvedel pilotni projekt Razvoj gozdnih računov v Sloveniji, v okviru katerega je vzpostavil metodologijo za spremljanje gozdnega modula okoljskih računov. Gre za bazo podatkov o gozdovih in z njimi povezanih področjih. Med drugim je ugotovil, da se je vrednost zalog lesa v štirih letih zmanjšala za 22 odstotkov. Glavni namen projekta je bil oblikovati nacionalno metodologijo za spremljanje gozdnih računov, ki predstavljajo celovito podatkovno platformo s podatki o gozdovih in drugih gozdnih zemljiščih, zalogah lesa, vrednosti gozdarske proizvodnje, vključujejo pa tudi podatke o vrednosti ponudbe in porabe lesnih proizvodov. Pripravljeni podatki so osnova za nadaljnje strokovne analize in statistično modeliranje, piše na spletnih straneh statističnega urada. Vrednost površin gozdov se je v opazovanem obdobju 2012-2015 zmanjšala za 24 odstotkov. Leta 2012 je znašala nekaj manj kot 2,31 milijarde evrov, leta 2015 pa le še blizu 1,76 milijarde evrov. Vrednost se je znižala zaradi nekoliko manjše skupne površine slovenskih gozdov, pa tudi zaradi nižjih povprečnih cen gozdnih zemljišč. Za 25 odstotkov se je znižala tudi vrednost površine drugih gozdnih zemljišč; ta je leta 2015 dosegla 111 milijonov evrov. Natalija Jurše Vrednost skupne zaloge lesa v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in na drugih zemljiščih, poraslih z drevjem, namenjenim gospodarskemu izkoriščanju, se je v enakem opazovanem obdobju zmanjšala za 22 odstotkov. Delež lesne zaloge iz gozdov je leta 2015 predstavljal skoraj 99 odstotkov oz. nekaj več kot 5,5 milijarde evrov, en odstotek oz. nekaj več kot 70 milijonov evrov pa vrednost lesne zaloge iz drugih gozdnih zemljišč ter drugih zemljišč, poraslih z drevjem, skupaj. Tržna proizvodnja je leta 2015 predstavljala 56 odstotkov skupne vrednosti proizvodnje gozdarske dejavnosti, 44-odstotni delež pa je predstavljala vrednost netržne proizvodnje. V primerjavi z letom 2012 so se razmere precej spremenile, saj je leta 2012 tržna p