Tretji april 2016 je bil dan D, ko je svetovna mreža raziskovalnih novinarjev začela razkrivati zgodbe o utajah davkov, pranju denarja in imena znanih politikov, športnikov in drugih vplivnih osebnostih ter razgalila globalni sistem davčnih oaz. Dokaze je omogočilo razkritje velikanske količine dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki je desetletja dolgo bogatim posameznikom in podjetjem ponujala storitve izogibanja plačila davkov in skrivanja denarja pred oblastmi. V dokumentih so se znašli ozki sodelavci ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so v davčne oaze spravili okoli dve milijardi evrov premoženja. V razkrite dokumente se je ujel tudi predsednik svetovne nogometne zveze Fifa Gianni Infantino, ki je nasledil koruptivnega Seppa Blatterja. Prvi politik, ki je čutil posledice, je bil predsednik vlade Islandije Sigmundur David Gunnlaugsson, ki je odstopil že 5. aprila, potem ko so dokumenti razkrili, da imata z ženo v davčni oazi skrito podjetje. Omrežje davčnih oaz deluje naprej Politiki so se odzvali z visokoletečimi obljubami, da bodo nepravični sistem skrivanja denarja v davčnih oazah onemogočili. Vendar se je izkazalo, da bo to veliko težje narediti kot obljubiti. Veliko dvoma je povzročila napoved ukrepov Evropske komisije, ki jo vodi Jean-Claude Juncker, nekdanji predsednik vlade Luksemburga, ki je v času njegovega vodenja sklenil številne tajne sporazume z multinacionalkami o posebnih davčnih režimih. Evropski parlament je julija ustanovil posebno preiskovalno komisijo, posvečeno davčnim utajam in pranju denarja, pomenljivo poimenovano Pana. V njej sedi tudi slovenska poslanka Romana Tomc. Intervju z njo objavljamo na tej strani. Čeprav so odvetnika Jürgena Mossacka in njegovega partnerja Ramona Fonseco februarja v mestu Panama le aretirali zaradi pomoči pri pranju denarja in podkupovanju, pa omrežje davčnih oaz globalno deluje nemoteno naprej. To kaže tudi nedavno poročilo, da je premoženje v panamskih bankah lani naraslo na rekordni