Jagland je danes slovenskim novinarjem v Strasbourgu zagotovil, da so takoj pripravljeni poslati strokovnjake v Ljubljano. Iz odgovora premierja Mira Cerarja na svoje pismo, poslano prejšnji teden zaradi zadržkov Sveta Evrope do vladnega predloga novele zakona o tujcih, pa je Jagland razbral, da je Slovenija nakazala pripravljenost na dialog.

“Zelo cenim, da je predsednik vlade resno sprejel našo pobudo pri prizadevanjih za izboljšanje zakona,” je dejal. Po njegovih besedah imajo v Svetu Evrope najboljše poznavalce tega področja in tudi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Njihovo znanje je uporabno pri preprečevanju napak, ki bi lahko vodile do postopkov pred ESČP, čemur bi se morale države članice Sveta Evrope izogniti, je menil.

Odziv na slovenski primer po njegovih besedah ni osamljen. “Ostro smo se odzvali tudi na dogajanje v drugih državah,” je dejal in med drugim omenil zaostrovanje azilne in migracijske politike na Madžarskem in v Avstriji. Kot osnovni problem je Jagland izpostavil, da ni enotne rešitve problema migracij na ravni schengna.

Predsednik DZ Milan Brglez pa je danes odgovoril na ponedeljkovo pismo zaskrbljenosti komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muižnieksa glede predlagane novele zakona o tujcih in izpostavil, da je predlog “šele v zgodnjih fazah zakonodajnega postopka”. Predlog bo sicer DZ obravnaval po nujnem postopku na seji, ki se bo začela v ponedeljek.

Predsednik DZ je napovedal, da bo komisarjevemu pismu in pomislekom namenil posebno pozornost. Izpostavil je, da se “državni zbor zaveda svoje odgovornosti, da zagotovi, da je vsa zakonodaja, ki jo sprejme, strogo skladna z ustavnimi določbami in mednarodnimi obveznostmi Slovenije”.

Nekateri so prepričani, da bi z novelo, ki predvideva ukrepe ob spremenjenih migrantskih razmerah, kršili tudi slovensko ustavo. V koaliciji zato napovedujejo, da bodo do petka, ko bo novelo obravnaval pristojni odbor DZ, našli rešitev, ki bo skladna tako z ustavo kot evropskimi konvencijami.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je danes napovedala, da ne bodo nikoli sprejeli rešitve, ki bi šla mimo demokratičnih standardov države. “Naša skrb je varovanje človekovih pravic in načel pravne države,” je še dejala.

V poslanski skupini se po njenih besedah intenzivno seznanjajo z vsebinskimi rešitvami, kot je dejala, imajo kar nekaj notranjih usklajevanj, to bo tudi še na ravni koalicije. Njihov cilj je predlagati in sprejeti najboljšo možno vsebinsko rešitev v luči cilja, ki ga želi doseči vlada.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je povedal, da so poslanci danes o noveli razpravljali z državnim sekretarjem na ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem. Z odgovori so zadovoljni, a glede zakona še pričakujejo spremembe.

Jurša je izpostavil varnost in človekove pravice, ki ju je treba povezati. Ko bo to čim bolj usklajeno z ustavo, v DeSUS ne bodo več imeli težav s potrditvijo zakona. V DeSUS tudi razumejo opozorila Sveta Evrope. Bi bil pa Jurša zelo zadovoljen, če bi bili evropski politiki tako ažurni, ko so bile prve težave z migrantsko problematiko.

Medtem pa v opozicijskih SDS in NSi z napovedjo dopolnil noveli napovedujejo podporo. Poslanec SDS Vinko Gorenak je danes pojasnil, da bodo vložili amandma, da lahko pogojno zaprtje državne meje sprejme vlada, in ne dve tretjini poslancev, kot to sicer predvideva trenutni predlog novele.

Z drugim amandmajem pa predlagajo, da ne bi bila potrebna predvidena ustanovitev posebnega vladnega urada, ki naj bi se ukvarjal s temi vprašanji. Predlagali bi, da to delovno področje ostane pod pristojnostjo ministrstva za notranje zadeve.

V NSi bodo vložili amandma, s katerim bi za aktivacijo ukrepov potrebovali 46 glasov vseh poslancev, je povedal poslanec NSi Jernej Vrtovec. Evropske institucije pa bi po njegovem mnenju morale učinkovito ukrepati, da bi se migrantska problematika preprečila že v izvoru. “Ne more pa se sedaj od držav članic EU pričakovati, da lahko sprejmemo preveliko število migrantov,” je opozoril.

Po poslanca Bojana Dobovška (NP) bi bilo bolj primerno, če bi v primeru varnostnih groženj razglasili izredne razmere, saj strašenje z izrednimi ukrepi zdaj ni primerno. Zakon sicer po njegovem mnenju krši človekove pravice.

Medtem v ZL noveli zakona ostro nasprotujejo. Kot je dejal poslanec ZL Matej Vatovec, je zakon “popolnoma neustaven in gre proti vsakemu temelju človekovih pravic”. Ob tem praktično ne vidijo več razlike med vladno koalicijo in desnim SDS.

O noveli zakona o tujcih je beseda tekla tudi na današnji javni razpravi, ki jo je organiziral Pravno-informacijski center nevladnih organizacij. Sprejemanje zakona o tujcih je ključni trenutek za slovensko državo, je opozorila pravna strokovnjakinja Dominika Švarc. Poslance, ki bodo glasovali o zakonu, je opozorila na vprašanje, ali želimo imeti državo, ki spoštuje temelje pravne države. Odgovornost ni le na poslancih, ampak tudi na državljanih, da povedo, kakšno državo si želijo.