Vsi predsednikovi možje

Vsi predsednikovi možje

Donald Trump menda najbolj od vseh zaupa članom svoje družine. Toda ker jih zaradi ameriške protinepotistične zakonodaje seveda ne more imenovati v svoj vladni kabinet, se je obdal z ljudmi, za katere je ocenil, da bi mu lahko bili blizu. Analitiki so že izbrskali, da je glede na osebno premoženje daleč najbogatejša administracija v zgodovini ZDA, Trump pa si je na pomembnih položajih zaželel tudi tri upokojene generale, pri čemer bo treba v primeru enega celo spremeniti zakon. Mike Pence, podpredsednik ZDA, bi v primeru smrti ali odstopa oziroma odstavitve Donalda Trumpa bi postal predsednik ZDA. Zdaj že bivši 57-letni guverner Indiane in večkratni kongresnik je bil v mladih letih oboževalec predsednika Johna F. Kennedyja, potem pa je sčasoma postal eden bolj konservativnih republikancev. V predvolilnem času je bila njegova naloga, da je "korigiral" Trumpove preostre in nepremišljene izjave, hkrati pa je tudi kritiziral svojega sedanjega šefa glede njegovih pobud za pavšalno prepoved priseljevanja muslimanov. Velja za nasprotnika jedrskega sporazuma z Iranom, Obamove zdravstvene reforme in pravic homoseksualcev. Zmeraj se je rad predstavljal kot "glas malega človeka". Večkrat je razmišljal o predsedniški kandidaturi, a se zanjo nikdar ni odločil. Mike PenceEpa Rex Tillerson je postal zunanji minister. Vso svojo kariero zgradil pri podjetju Exxon Mobil Corp. Leta 2006 je postal predsednik in generalni direktor te družbe. Štiridesetletni Tillerson, ki prihaja iz Teksasa in je po izobrazbi civilni inženir, se je podjetju, pravzaprav eni največjih javnih naftnih in plinskih korporacij na svetu, pridružil leta 1975 in je vodil več njenih poslov v ZDA, Jemnu, Rusiji in na Tajskem. Kot generalni direktor podjetja je stkal tesne vezi z Moskvo in Vladimirjem Putinom ter nasprotoval sankcijam, ki so jih ZDA uvedle zoper Rusijo zaradi vojaškega vdora na Krim. Na zaslišanju pred kongresom pa je Rusijo označil za nevarno ZDA in zavrnil ugibanja, da se ZDA umikajo iz svet

Donald Trump menda najbolj od vseh zaupa članom svoje družine. Toda ker jih zaradi ameriške protinepotistične zakonodaje seveda ne more imenovati v svoj vladni kabinet, se je obdal z ljudmi, za katere je ocenil, da bi mu lahko bili blizu. Analitiki so že izbrskali, da je glede na osebno premoženje daleč najbogatejša administracija v zgodovini ZDA, Trump pa si je na pomembnih položajih zaželel tudi tri upokojene generale, pri čemer bo treba v primeru enega celo spremeniti zakon. Mike Pence, podpredsednik ZDA, bi v primeru smrti ali odstopa oziroma odstavitve Donalda Trumpa bi postal predsednik ZDA. Zdaj že bivši 57-letni guverner Indiane in večkratni kongresnik je bil v mladih letih oboževalec predsednika Johna F. Kennedyja, potem pa je sčasoma postal eden bolj konservativnih republikancev. V predvolilnem času je bila njegova naloga, da je “korigiral” Trumpove preostre in nepremišljene izjave, hkrati pa je tudi kritiziral svojega sedanjega šefa glede njegovih pobud za pavšalno prepoved priseljevanja muslimanov. Velja za nasprotnika jedrskega sporazuma z Iranom, Obamove zdravstvene reforme in pravic homoseksualcev. Zmeraj se je rad predstavljal kot “glas malega človeka”. Večkrat je razmišljal o predsedniški kandidaturi, a se zanjo nikdar ni odločil. Mike PenceEpa Rex Tillerson je postal zunanji minister. Vso svojo kariero zgradil pri podjetju Exxon Mobil Corp. Leta 2006 je postal predsednik in generalni direktor te družbe. Štiridesetletni Tillerson, ki prihaja iz Teksasa in je po izobrazbi civilni inženir, se je podjetju, pravzaprav eni največjih javnih naftnih in plinskih korporacij na svetu, pridružil leta 1975 in je vodil več njenih poslov v ZDA, Jemnu, Rusiji in na Tajskem. Kot generalni direktor podjetja je stkal tesne vezi z Moskvo in Vladimirjem Putinom ter nasprotoval sankcijam, ki so jih ZDA uvedle zoper Rusijo zaradi vojaškega vdora na Krim. Na zaslišanju pred kongresom pa je Rusijo označil za nevarno ZDA in zavrnil ugibanja, da se ZDA umikajo iz svet

Scroll to top
Skip to content