Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je pravkar objavila razpis za naložbe v nove namakalne sisteme, za katere je na voljo sedem milijonov evrov. Na razpisu je mogoče dobiti kar 100 odstotkov denarja, potrebnega za vzpostavitev sistema, občine prispevajo le davek na dodano vrednost (DDV). Stroški ureditve sistema do točke, v kateri se lahko obdelovalci površin priklopijo na odvzem vode na njivah, znašajo od pet do šest tisoč evrov na hektar. Neizrabljene možnosti Kot je znano, so največji namakalni sistemi ob reki Dravi od Moškanjcev do Mihovcev pri Ormožu, ki skupno obsegajo okoli 1600 hektarjev. Vendar pa to predstavlja le desetino območja, ki bi ga sicer bilo mogoče in smotrno namakati z vodo iz dravskih kanalov za hidroelektrarni v Zlatoličju in na Forminu ter iz Ptujskega jezera. Zato na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu že dve leti spodbujajo kmete za vključitev v nove sisteme in skupaj z občinami pripravljajo projekte za naložbe. Čeprav je olajšanje pri pripravi prinesla uredba, po kateri je dovolj, če je za namakalni sistem 67 odstotkov lastnikov zemljišč (prej 80 odstotkov), je priprava takega projekta velik zalogaj. Ivan Kelenc, pridelovalec zelenjave, Formin: “Brez namakalnega sistema v pridelavi zelenjave ne bi bili tako uspešni.”Darja LUKMAN ŽUNEC Kot pravi vodja svetovalne službe Peter Pribožič, so ta čas v Spodnjem Podravju pripravljene vloge za širitev namakalnega sistema v občini Ormož za novih 200 do 250 hektarjev. Na ptujskem območju je pripravljen projekt za 62 hektarjev velik sistem namakanja na območju Turnišča. V občini Gorišnica za širitev namakalnega sistema z okrog 200 hektarjev novih površin in po možnosti tudi za obnovo najstarejšega namakalnega sistema Formin. Povsem na novo bi radi tak sistem zgradili tudi v občinah Hajdina in Starše, kjer skupno načrtujejo na okrog 250 do 300 hektarjih kmetijskih površin. Pa tudi v občini Lenart načrtujejo gradnjo sistema na območju v Selcah, ki bi obsegal kakih 45 hektarjev. Lahko tu
