Tema letošnjega maturitetnega eseja iz slovenščine, Samomor kot izhod iz kolesja sistema?, je v minulih dneh sprožila burne razprave. Mnogi so bili kritični, češ da je neprimerna, drugi so očitke zavračali s tezo zrelosti maturantov. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v današnji javni izjavi temo ocenili kot javnozdravstveno neprimerno. Kot so zapisali, se samomor nikoli ne sme prikazovati oziroma navajati, implicirati, kot možna rešitev za težave. Naslov letošnjega eseja tudi po njihovi oceni implicira natanko to.

Nasprotno pa menijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, je matura zrelostni izpit, s katerim dijakinje in dijaki pokažejo ne le raven svojega znanja in sposobnosti, temveč tudi način razmišljanja.

Matura je precej več kot le preizkus znanja; je preizkus vztrajnosti, odločenosti, življenjske zrelosti in zaupanja vase ter zato pomemben mejnik za prihodnost mladih, k zrelosti pa sodi tudi kritično razmišljanje. “Ob branju obeh knjig (Alamut, avtorja Vladimirja Bartola, in Krasni novi svet, avtorja Aldousa Huxleyja), ki sta bili podlagi za letošnji maturitetni esej, so dijaki in dijakinje kritično razmišljali in se pod strokovnim vodstvom o tem tudi veliko pogovarjali,” so navedli na ministrstvu.

Ob tem so poudarili, da so maturitetne naloge v pristojnosti Državne komisije za splošno maturo oziroma državnih predmetnih komisij. “Pripravljajo jih strokovnjaki in strokovnjakinje na posameznem predmetnem področju. Od njih se pri pripravi maturitetnih nalog pričakuje strokoven in družbeno odgovoren razmislek,” so dodali na ministrstvu.