Otvoritveni film letošnjega Liffa ponuja uvid v ključne dele Kreslinove ustvarjalne rasti in obenem oriše kulturni kontekst, znotraj katerega deluje že več kot 40 let. Kot je ob novinarski projekciji dejal režiser, je Kreslin “velika, široka in tudi precej globoka panonska reka in ko si na taki reki, se je najboljše prepustiti toku”.

Za glavno festivalsko nagrado vodomec, ki jo podeljujejo delom mladih perspektivnih avtorjev, je v konkurenci deset filmov, med njimi je tudi celovečerni igrani prvenec Urše Menart Ne bom več luzerka, ki predstavlja “grenko-sladek komični portret ‘izgubljene’ generacije milenijcev”.

V ustaljenih festivalskih sekcijah bodo prikazani filmi, ki bodo v gledalcih vzbudili razna občutja, od veselja do groze, zagotovo pa bo mnogo takih, ki jim bodo dali misliti. Ne bodo umanjkale niti uspešnice s številnih priznanih mednarodnih festivalov, ki jih podpisujejo velikani svetovne kinematografije, tisti radovednejši pa se bodo lahko potopili tudi v bolj “eksotične kinematografije”.

Retrospektivi bosta posvečeni nemškemu režiserju Christianu Petzoldu ter češkemu novemu valu, v fokusu bo vzhod-severovzhod oziroma filmi ustvarjalcev, ki prihajajo iz republik nekdanje Sovjetske zveze. Tretjič zapored so za Liffe tekmovalni program kratkih filmov Evropa na kratko pripravili v društvu Kraken, za mlade filmske navdušence pa je na voljo nabor šestih filmov Kinobalon. Pester bo tudi spremljevalni program.

Izbrane filme si bo vse do 18. novembra poleg v Ljubljani mogoče ogledati tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju.