Grabar-Kitarovićeva je v pismu, ki ga je poslala predsednikom Evropskega sveta Donaldu Tusku, Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju in Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, poudarila, da je slovensko izvajanje uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje med velikonočnimi prazniki povzročilo večurne zastoje na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško ob vrsti “neposrednih in trenutnih, kot tudi posrednih in potencialno dolgoročnih posledic, posebej, če bodo nadaljevali s takšnim načinom izvajanja uredbe”.

Dodala je, da so poteze Slovenije v hrvaški javnosti ustvarile vtis, da so se “uresničile neodgovorne napovedi nekaterih slovenskih politikov, da Slovenija lahko uvede določene ukrepe proti Hrvaški in onemogoča prihod turistov kot odgovor, določeno sredstvo pritiska ali povračilni ukrep v zvezi s hrvaškimi stališči glede arbitražnega postopka, ki je za Hrvaško nepovratno kompromitiran in je preteklost”.

Izrazila je bojazen, da bi podobni slovenski ukrepi med prihajajočimi poletnimi počitnicami, lahko “občutno vplivali na odločitev mnogih državljanov članic EU, tradicionalnih gostov, … ali bodo tudi letos prišli na Hrvaško, to pa lahko prispeva h krčenju bruto družbenega proizvoda (BDP), glede na to, da na Hrvaškem turizem predstavlja približno 20-odstotni delež BDP”.

Tuska, Tajanija in Junckerja je pozvala, naj si prizadevajo za iskanje rešitev, da bi na notranjih mejah EU uveljavili režim nadzora meje, ki bo omogočal nemoten pretok oseb in blaga, kot je bilo doslej. Dodala je, da Hrvaška nadzira svojo mejo do tretjih držav v skladu s schengenskimi pravili.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je izrazil presenečenje in obžalovanje zaradi pisma hrvaške predsednice. Ocenil je, da je neustrezno in da vsebuje veliko neresnic.

Zavrnil je krivdo Slovenije zaradi zastojev in ponovil, da zgolj spoštuje bruseljsko uredbo o krepitvi nadzora schengenske meje. Spomnil je, da je imela Slovenija v času sprejemanja uredbe v Bruslju pripombe in je opozarjala, kaj se lahko zgodi za praznike in v času turistične sezone, “a žal nismo bili uslišani”.

Odločno je zanikal tudi namigovanja, da naj bi šlo za uresničitev njegovih groženj glede blokade turistov zaradi arbitraže. “Jaz nisem nikdar grozil glede tega. Takrat so zlorabili mojo izjavo. To se večkrat zgodi na Hrvaškem. In še enkrat ponavljam, to nima nobene zveze z arbitražnim postopkom,” je dejal.

“Gre za to, da je Slovenija kot del schengna dolžna spoštovati bruseljsko uredbo. Če tega ne bi storili, bi lahko bil schengen na naši severni meji in bi mi morali čakati za prehod v Avstrijo, Italijo itd. V našem vitalnem interesu je, da Slovenija ostane del schengna, ostala pa bo del schengna, če bo spoštovala bruseljsko uredbo,” je dejal Erjavec.

Dodal je še, da ne držijo navedbe, da Hrvaška izvaja schengenski režim na svoji južni meji do tretjih držav, saj “če bi bilo temu tako, sploh ne bi bilo nobenih težav”.

Predsednik republike Borut Pahor je v odzivu na pismo hrvaške predsednice poudaril, da podpira slovensko vlado in pristojne organe pri izvajanju evropske uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje. Podpira tudi napore slovenske in hrvaške vlade, da v medsebojnem dialogu sprejmeta vse ustrezne ukrepe za hitrejši pregled potnikov, kolikor obema vladama evropska uredba to dopušča.

Tudi on je izpostavil, da izvajanje uredbe o nadzoru na meji nima nobene povezave z arbitražo, saj si prizadeva, da bi bili zlasti zaradi pričakovane odločitve arbitražnega sodišča odnosi med obema državama dobrososedski in prijateljski, so sporočili iz urada predsednika republike.

Na Evropski komisiji so pojasnili, da so pismo hrvaške predsednice prejeli in da bodo nanj odgovorili, sicer pa ga niso želeli komentirati. Glede povezovanja mejnega nadzora z arbitražo pa je govorka komisije Mina Andreeva dejala, da je stališče komisije glede arbitraže znano, in sicer da jo načeloma podpirajo.

Pojasnili so še, da Evropska komisija tesno sodeluje z vsemi članicami glede izvajanja uredbe, ki je v veljavo stopila 7. aprila, s ciljem, da bi bilo njeno izvajanje čim bolj učinkovito ter da ne bi prihajalo do vplivov na prometni tok. Dodala je, da bo Evropska komisija novo srečanje strokovnjakov o izvajanju uredbe predvidoma pripravila 28. aprila.

Hrvaški premier Andrej Plenković je medtem povedal, da so sprožili diplomatsko ofenzivo, da bi na hrvaških mejah s članicami EU uveljavili ciljni nadzor namesto sistematičnega, ki je povzročil zastoje na hrvaško-slovenski meji med velikonočnimi prazniki. Po njegovih besedah je Madžarska ciljni nadzor na meji s Hrvaško že uvedla, to pa bodo skušali doseči tudi v pogovorih z Ljubljano.

Napovedal je tudi, da bodo tudi v pogovorih na ravni EU poskusili priti do rešitve, ker za Hrvaško sistematični nadzor notranje meje EU ni sprejemljiv. Spomnil je, da je na to pred več kot tednom dni v pismu Junckerju že opozoril.