"Narod bi že morala biti preživeta kategorija," je prepričan pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec Andrej Rozman Roza in nadaljuje z naštevanjem ljudi, ki so pomembno prispevali k oblikovanju slovenskega naroda: "Trubar je bil begunec, Zois in Linhart, ki sta tudi močno doprinesla k oblikovanju slovenske družbe, pa sta bila otroka migrantov." Tako se na svoj način spoprime z Zakonom o tujcih. Sporni zakon pripravljen v tajnosti Zakon je v minulih mesecih sprožil precej očitkov, tudi neskladje z ustavo, mednarodnim pravom in človekovimi pravicami. Predvsem sporne so spremembe, ki dovoljujejo možnost sprožitve posebnega ukrepa. Ta bi ob zaostrenih migracijskih razmerah tujcem omejil vstop v Slovenijo, tudi tistim, ki zaprosijo za azilno zaščito. Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta politiki očita predvsem način, kako je bil zakon pripravljen, daleč od oči javnosti. Hkrati je potekala priprava drugih sprememb Zakona o tujcih, o katerih pa je javnost bila obveščena. Predpisi se navadno pošljejo predstavnikom civilne družbe, končni izdelek pa nastane na podlagi dialoga. "Tega tu ni bilo," je bila jasna na sinočnjem javnem posvetu o zakonu, ki ga je gostil ZRC Sazu. "Tudi utemeljitev je napisana na izredno zavajajoč način. Vzeti so najbolj katastrofični scenariji, ki so v bistvu neke ogromne seštete številke potencialnih migrantov na svetu." Sprašuje se, ali je bila opravljena kakšna analiza ali se nam le prodaja rešitve, ki so predstavljene kot edine možne za rešitev naših problemov. Ob tem Uršula Lipovec Čebron z ljubljanske Filozofske fakultete opominja, da se zapiranje meja s spremembami zakona ne pojavlja prvič. Ozira se k podobnim mejnikom 25-letne Slovenije. Izpostavlja zaprtje vratom beguncem iz Bosne in problematiko izbrisanih. "Z Zakonom o tujcih se ponovno vzpostavlja ločnica med ‘nami‘ in ‘njimi‘, torej med državl