Združenje Frank, ki ga vodi Alja Pestar, je danes predstavilo osnovne značilnosti interventnega zakona o kreditih v švicarskih frankih (CHF), ki ga nameravajo še ta mesec vložiti v državni zbor. Zanj že imajo politično podporo, s pomočjo katerih strank bodo vložili zakon, pa Pestarjeva ni povedala, saj bi radi dosegli čim širšo podporo. 503 milijone evrov je bilo junija letos še neodplačanih kreditov v švicarskih frankih Banke bi kljub vsemu imele dobiček Zakon določa, da ostanejo posojilne pogodbe v veljavi, ničen je samo nepošteni pogoj nominacija v švicarskih frankih in valutna klavzula. Vključuje vse kredite, že poplačane, še aktivne, tiste, ki so jih posojilojemalci konvertirali v evre, in tudi tiste, ki so jih banke kot terjatve prodale. Obravnava kreditne pogodbe, sklenjene med letoma 2000 in 2010, predvideva pa konverzijo v evre po tečaju na dan sklepanja pogodb. “Skupna obrestna mera se bo po konverziji zvišala do tiste, ki je veljala za evrske kredite, tako da bodo banke kljub temu lahko dobile dobiček, ki je običajen za posojila v evrih,” je povedala Pestarjeva. Zakon ne bi imel posledic za državni proračun, saj bi finančno breme prevzele banke, poleg tega bi lahko razbremenili sodstvo, saj je po prvi ugodni sodbi za najemnike kredita v frankih, ki je ugotovila ničnost pogodb, pričakovati še več tožb. Sicer, če bodo morali pravico iskati na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), bi se lahko zgodilo, da bi finančno breme padlo povsem na državni proračun, država pa tudi ne bi mogla kasneje tega denarja izterjati od bank, meni Pestarjeva. Navedbe iz anonimke se uresničujejo Da postaja zadeva “švicarski frank” pred vložitvijo zakona v parlament vroča tema, kaže tudi anonimka, ki opozarja na domnevno nezakonite pritiske nekaterih bank v zvezi s predlagano zakonsko rešitvijo pred sprejetjem zakona. Anonimka opozarja na nepoštene prakse nekaj bank, ki naj bi bile, kot je dejala Pestarjeva po informacijah njihovih članov, bančnim uslužbencem te dni daja
