Jutri bo varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer predstavila svojo odločitev, ali bo vložila zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o tujcih. Da bo to storila, se pričakuje že od sprejeta sporne novele, ki je razdelila tudi vladajočo koalicijo. Konec januarja je proti noveli zakona o tujcih glasovalo 18 poslancev, poleg petih opozicijskih poslancev ZL tudi pet poslancev SD, štirje poslanci Desusa in štirje poslanci SMC, vključno s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom. Vlada je novelo sprejela ob soglasni podpori desnih opozicijskih strank. Vest oblasti, ki postane obveza Z novelo je notranje ministrstvo pridobilo možnost, da z navadno večino 46 poslancev razglasi “spremenjene razmere” ter dejansko zapre mejo in obide svoje ustavne dolžnosti ter obveze po mednarodni konvenciji o statusu beguncev in evropskem pravu človekovih pravic. Slovenske oblasti bi se ob razglašenih “spremenjenih razmerah” želele izogniti zagotavljanju in izvajanju postopkov, ki so zahtevani znotraj delujočega azilnega sistema, in sicer se ne bi zagotovilo individualne obravnave prošenj za mednarodno zaščito niti ne bi bila zagotovljena pravica zavrnjenih prosilcev za azil, da bi se lahko zoper odločitev učinkovito pritožili. Proti sprejemu novele so vlado v začetku letošnjega leta večkrat pozvali predstavniki Sveta Evrope, noveli so vseskozi nasprotovali tudi pravni strokovnjaki iz Slovenije in tujine ter predstavniki nevladnih organizacij, vključno z Rdečim križem in Karitasom. Varuhinja je na novelo, ko je njena prva verzija pricurljala v javnost, podala strokovne pripombe in opozorila,/* a je kasneje notranje ministrstvo ni več vključilo niti obvestilo o popravkih in spremembah. “> Na možnost urada varuha človekovih pravic, da vloži zahtevo za oceno ustavnosti, je ob 20. obletnici urada spomnil tudi nekdanji ustavni sodnik Miroslav Mozetič in varuhinjo “opogumil” k nadaljnjemu vlaganju zahtev za oceno ustavnosti. Gre za “močno orodje v skrbi za varovanje in zaščit
