Vlada je pravno podlago za uvedbo mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi po besedah ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja zapisala v predlog četrtega protikoronskega zakona z namenom zavarovanja življenja in zdravja ljudi. “Nenazadnje je naša dolžnost, da varujemo sebe in druge, in pravica vseh nas, da smo varovani pred morebitno okužbo,” je dejal.
V opoziciji aplikaciji odločno nasprotujejo. “Tehnologija lahko pomaga, a vaša aplikacija za nadzor je sporna,” je dejal Brane Golubović (LMŠ). Napovedal je, da čeprav bo vladi uspelo z njeno uvedbo, tako ali tako ne bo imela učinka. Deluje namreč na zaupanju, tega pa ni in večina ljudi si je pa ne bo naložila na svoje pametne telefone, je dejal.
Poleg tega nimajo vsi pametnega mobilnega telefona, še posebej ne starejši, je opozoril Soniboj Knežak (SD). Spomnil je na svarilo informacijske pooblaščenke, da lahko takšna aplikacija daje ljudem lažen občutek varnosti, zaradi česar ne bodo več izvajali zaščitnih ukrepov.
Bolj ostri so v Levici, katere poslanka Nataša Sukič je opozorila, da aplikacija pomeni grob poseg v ustavne pravice. “Aplikacija ne more nadomestiti testiranja, ne zdravi ljudi in ni rešitev za zdravstveno krizo. Aplikacija zgolj krepi nadzorno funkcijo države,” je bila odločna.
Vlada po njenih besedah krepi represivni aparat, temu pa v Levici nasprotujejo in napovedala je, da se nameravajo s preostalimi opozicijskimi strankami uskladiti o ustavni presoji.
Jani Ivanuša (SNS) je po drugi strani o aplikaciji dejal, da če je človek pošten in ima čisto vest, se nima kaj bati. “Kriminalci pa so povsem druga zgodba,” je dodal.
Evi Irgl (SDS) se zdi nasprotovanje aplikaciji nerazumno. “Ne gre za poseg v zasebnost, pač pa za nujen ukrep za varovanje javnega zdravja,” je opozorila in menila, da je nasprotovanje aplikaciji, ki jo imajo tudi v drugih državah, neodgovorno, saj lahko reši mnogo življenj.
V SMC idejo o aplikaciji podpirajo, je pa Mojca Žnidarič priznala, da bo svoj namen dosegla le, če jo bo uporabljajo zadostno število samodiscipliniranih ljudi. “Interes vseh bi moral biti, da se na dolgi rok najde rešitev, ki nam bo kljub prisotnosti virusa omogočala kar se da normalno življenje,” je dejala.
Tadeja Šuštar (NSi) je zagotovila, da bo aplikacija anonimno beležila podatke o stikih med njenimi uporabniki. Obvezna bo bila le za potrjeno pozitivne na virus ter osebe v karanteni, ki bodo morale v aplikacijo vnesti naključno kodo, brez osebnih podatkov. “Bila bi v veliko pomoč epidemiologom, ki veliko časa porabijo za to, da najdejo čim več stikov okuženih,” je dejala.
Na ministrstvu za zdravje mobilno aplikacijo podpirajo. Večina prenosov okužbe z novim koronavirusom se zgodi v začetnem obdobju bolezni oz. že nekaj dni pred pojavom simptomov in mobilna aplikacija bi omogočila, da bi sami opozorili svoje stike, naj stopijo v stik z zdravnikom, je pojasnila država sekretarka Tina Bregant.
“Prepričana sem, da si bodo aplikacijo naložili zlasti tisti, ki se čutijo odgovorne za druge,” je dejala državna sekretarka in zagotovila, da aplikacija ne bo služila za nadzor nad izpolnjevanjem pravil in tudi ne bo sledila uporabnikovi lokaciji.
Drugače meni Tina Heferle (LMŠ), ki je opozorila, da bo Slovenija edina država v EU, kjer bo uporaba aplikacije zakonsko zapovedana. Prepričana je, da namen aplikacije ni medsebojno obveščanje ljudi, pač pa kaj drugega. Državljane je ob tem opozorila, da lahko država v skladu z veljavno zakonodajo pridobiva njihove osebne podatke in podatke o lokaciji samo na podlagi sodne odredbe.
Predlog zakona prinaša še nekatere druge rešitve, med drugim s podaljšanjem subvencioniranja čakanja na delo zasleduje cilj zaščite delovnih mest. Dosedanja finančna pomoč države je uspešno preprečila alarmantno stanje slike brezposelnosti, ranljive skupine so bile deležne posebne pomoči, je spomnil Jurij Lep (DeSUS) in a dodal, da je gospodarstvo še vedno krhko, zato so ukrepi še vedno potrebni.
Tudi Knežak je opozoril, da so potrebni dolgoročnejši ukrepi. “Rast števila brezposelnih se sicer umirja, kljub temu pa potrebujemo dolgoročnejšo strategijo za ohranjanje delovnih mest,” je dejal. V SD si zato želijo, da bi ukrep subvencioniranja čakanja na delo podaljšali do konca leta, omogočili koriščenje turističnih bonov do konca februarja 2021, ponovno pa uvedli tudi začasni temeljni dohodek za samozaposlene.
V opoziciji so prepričani, da je vlada prezgodaj razglasila konec epidemije. “Danes se soočamo s slabšim stanjem glede širitve virusa kot sredi marca,” je dejal Marko Koprivc (SD), ki danes obravnavani četrti protikoronski paket ukrepov ocenjuje kot nujen, vendar se mu ne zdi sprejemljivo, da je vlada vanj vključila “represivni ukrep mobilne aplikacije, s katero želite slediti državljankam in državljanom v imenu zaščite pred virusom”.
