Razmerje med ženskimi in moškimi bruto plačami so izračunali na državnem statističnem uradu, kjer opozarjajo, da gre za povprečja in da prihaja do razlik tudi zaradi različne izobrazbene, poklicne in starostne strukture.

Mediana bruto plače, ki deli populacijo na dva enaka dela, je v letu 2015 znašala 1362 evrov, in sicer za moške 1382 evrov, za ženske pa 1334 evrov. To pomeni, da je polovica zaposlenih oseb imela povprečno mesečno bruto plačo nižjo od tega zneska.

Najmanj so se povprečne bruto plače moških in žensk razlikovale v dejavnosti poslovanje z nepremičninami, kjer so bile plače žensk povprečno za 2,7 odstotka ali 44 evrov nižje od plač moških.

Bruto plače žensk so bile višje od plač moških v dejavnosti gradbeništvo (za 15 odstotkov), v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 14,6 odstotka) in v dejavnosti promet in skladiščenje (za 11,4 odstotka). V vseh treh omenjenih dejavnostih so bile ženske v manjšini, a so pretežno opravljale bolje plačana dela.

Ženske so izrazito prevladovale v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, predstavljale so skoraj 81 odstotkov zaposlenih, in v dejavnosti izobraževanje (dobrih 80 odstotkov). V obeh dejavnostih je bila razlika med plačami moških in žensk precej višja od razlike v povprečnih plačah.

Bruto plače žensk v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo so bile v povprečju za 24,3 odstotka nižje od moških, mediana bruto plač žensk pa za 10,7 odstotka nižja od mediane bruto plač moških. Razlog za te razlike je bila predvsem drugačna struktura osebja glede na poklic – približno 19 odstotkov moških v tej dejavnosti so bili namreč zdravniki, med ženskami je bilo zdravnic le 7,5 odstotka.

Podobno je bilo v dejavnosti izobraževanje, ugotavljajo na statističnem uradu. Skoraj 19 odstotkov moških v tej dejavnosti so bili visokošolski učitelji in sodelavci na visokošolskih zavodih, med ženskami jih je bilo manj kot štiri odstotke.

V javnem sektorju so prevladovale zaposlene osebe z višje- ali visokošolsko izobrazbo (skoraj 53 odstotkov), 42 odstotkov jih je imelo srednješolsko, manj kot šest odstotkov pa osnovnošolsko izobrazbo ali manj. V zasebnem sektorju je imelo medtem 24 odstotkov zaposlenih višje- ali visokošolsko, 63 odstotkov srednješolsko, približno 13 odstotkov pa osnovnošolsko izobrazbo ali manj.

Ta struktura je vplivala na povprečne plače glede na javni in zasebni sektor, razlike med sektorjema pa so bile tudi v višinah plač zaposlenih z določeno ravnjo izobrazbe. Povprečne bruto plače zaposlenih z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo so tako bile lani v zasebnem sektorju za 2,9 odstotka višje od povprečnih bruto plač zaposlenih z enako izobrazbo v javnem sektorju.

V javnem sektorju so sicer razlike med plačami v sektorju država in v javnih družbah. Zaposleni z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo v zasebnem sektorju imeli za 7,4 odstotka višje bruto plače od tistih z enako izobrazbo v sektorju država, obenem pa za 12 odstotkov nižje bruto plače od zaposlenih z enako izobrazbo v javnih družbah.

Zaposleni v javnem sektorju s srednješolsko izobrazbo so imeli za 9,8 odstotka višje povprečne bruto plače od zaposlenih v zasebnem sektorju z enako izobrazbo. Plače zaposlenih v sektorju država z enako izobrazbo so bile za 1,6 odstotka višje od plač zaposlenih v zasebnem sektorju z enako izobrazbo, plače zaposlenih v javnih družbah z enako izobrazbo pa za 20,6 odstotka višje od plač zaposlenih v zasebnem sektorju z enako izobrazbo.