Peršak je Damjanoviču, ki si je skupaj z dirigentom Urošem Lajovicem nakopal stavko orkestrašev, v dobro vseh vpletenih ponudil, da se umakne s položaja, ki naj ga 1. julija zasede nova oseba.
“To, kar sem jaz ponudil gospodu Damjanoviču, bi bila po moje racionalna rešitev, ki bi bila poštena tudi do njega. Na voljo bi imel določen čas, da uredi svoj status in si najde novo zaposlitev,” je povedal minister. Zanikal je govorice, da naj bi ga v zameno za odhod s položaja direktorja zaposlili na ministrstvu za kulturo.
“Tudi če bi to želeli, nimamo nobene proste kvote. Moja napaka je bila mogoče v tem, da je ta pogovor potekal brez prisotnosti drugih, in zdaj ne govoriva istih stvari. Lahko zatrdim, da sem mu vsekakor rekel, da bo razpis takoj, zato, da bo novi direktor izvoljen pravočasno in se bo lahko pripravil na prevzem funkcije 1. julija letos. On trdi, da je razumel drugače,” je povedal Peršak.
Minister je govoril tudi o Ksevtu, ki mu grozi zaprtje, in reševanju njegovega statusa. Peršak je napovedal, “da bo vlada v zelo kratkem času, že v desetih dneh, sprejela nov ustanovitveni akt, s katerim bo država postala soustanoviteljica Ksevta; doslej je bila to le občina. In s tem bomo uredili financiranje, ki bo omogočalo delovanje Ksevta in njegovo ‘življenje'”.
Peršak je na ministrskem položaju zamenjal Julijano Bizjak Mlakar, ki je mesto predčasno zapustila, vsaj formalno, zaradi vloge in nalog ministrstva pri idrijskem rudniku. Je topilnica, ki so jo nedavno prenovili in odprli za javnost, del tistih nalog, ki jih prejšnja ministrica ni izpolnila?
“Ta topilnica je seveda povezana z zgodbo o rudniku kot tehničnem spomeniku, obnovili pa so jo s pomočjo norveških sredstev. S širšo zgodbo je tako: takrat se je zastavljalo vprašanje, ali mora center za predelavo živega srebra kot kulturni javni zavod res prevzeti tudi upravljanje opuščenega rudnika, tudi njegovo vzdrževanje, ki je precejšen zalogaj Med drugim je treba v rovih vzdrževati ustrezen vodostaj, ker zaradi geološke sestave tal obstaja latentna nevarnost podora. To vzdrževanje je rudarska dejavnost in verjetno res ne spada pod kulturo,” je povedal minister.
S pomislijo, da gre za mejna področja, saj bi gospodarsko ministrstvo lahko trdilo, da nima znanja za varovanje dediščine, tudi če je tehnična, se je minister strinjal. “In ravno zaradi teh dilem in bojazni, da bo dediščina propadla, je predlog za rešitev zadeve na način, kot se je zdaj zgodila, leta 2011 prišel z ministrstva za kulturo. Tudi zakon o rudarstvu je bil na predlog ministrstva za kulturo spremenjen tako, da je to pripadlo kulturnemu ministrstvu. Ministrica je v smiselnost te priključitve dvomila in tudi nekateri pravniki imajo podobne dvome. A zakon je pač treba spoštovati, tudi če obstajajo načelni dvomi, in predlagati spremembe, če je to mogoče,” je ozadje zapleta pojasnil Peršak.
Minister se je pogovarjal tudi za današnjo Večerovo prilogo V soboto. Med drugim je spregovoril o perečih problemih samozaposlenih. Na vprašanje, zakaj so na ministrstvu s predlogom uredbe o samozaposlenih tistim, ki so v primerjavi z redno zaposlenimi že tako v slabšem položaju, z ukinitvijo nekaterih poklicev in z zaostrovanjem pogojev za pridobitev statusa položaj še poslabšali, je Peršak delno odgovoril s številkami.
“Za nevladni sektor je v tej situaciji na voljo približno 28 milijonov evrov. Za socialne prispevke samozaposlenih bomo dali od tega letos približno 8,2 milijona. Zato mislim, da se moramo lotiti prenosa težišča. Plačevanje prispevkov je bilo zamišljeno kot pomoč, a zamišljeno je bilo tudi tako, da to velja samo za tiste, ki se posebej izkažejo z izjemnimi kulturnimi prispevki. V času krize, od leta 2009, pa se je ta instrument spremenil v čisto socialni transfer. Samozaposleni pričakujejo in so to tudi eksplicitno zahtevali, da naj bi pri dodelitvi ali podaljšanju statusa sploh več ne upoštevali kvantitete dela v preteklem obdobju, temveč da bi zadostovala zgolj odločitev nekoga, da bo samozaposlen v kulturi.”
Peršak je prepričan, da morajo kulturniki dobiti delo, “ne pa da jim plačujemo socialne prispevke, denarja za projekte pa ni”. “Začenjamo postopno. Že zdaj smo razpisali delovne štipendije. Sam sem naredil izračun: od teh osmih milijonov bi lahko en milijon namenili za socialne prispevke tistim, ki so celo življenje delali na tem področju, pa se še ne morejo upokojiti in so morda v stiski. Sedem milijonov pa imejmo za projekte in programe za samozaposlene. Si predstavljate, tisoč projektov po 7000 evrov bi lahko podprli! Seveda bi bilo tako radikalno črtanje prispevkov skrajna, nemogoča varianta, ampak vsaj neko vmesno pot bi lahko ubrali. Tako, kot je zdaj, res več ne bo šlo. Za prispevke damo 8,2 milijona evrov, za razpis za projekte uprizoritvenih umetnosti na nevladnem področju pa 73.000 evrov. A je to normalno,” se je v intervjuju za Večer vprašal minister.
