Evropska komisija ima možnost častnega dejanja, da na podlagi priporočila evropske varuhinje človekovih pravic Sloveniji posreduje hrvaško dokumentacijo, ji da čas za njeno preučitev in prekine postopek sprejemanja delegiranega akta za dodelitev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran, je danes v Bruslju poudaril kmetijski minister Dejan Židan. Minister mnenje evropske varuhinje o nepravilnosti odločitve komisije proti razkritju hrvaške dokumentacije, ki ga je zahtevala Slovenija, razume kot pomembno novo dejstvo in prelomno točko. “Sedaj je jasno, da je postopek nepravilen,” poudarja. Komisija ima po Židanovih besedah zdaj tri možnosti: da to mnenje zavrne kot nepomembno, da opozorilo sprejme in ustavi postopek ali da v skladu s priporočilom Sloveniji posreduje dokumente, ji da čas za njihovo preučitev in postopek prekine. Minister pravi, da sicer še vedno obstaja tudi črni scenarij – tožba komisije na Sodišču EU, na katerega se prav tako še naprej pripravljajo. To po njegovih besedah ni nič neobičajnega, saj članice pogosto tožijo komisijo in pogosto tudi zmagajo. V Sloveniji je preveč tistih, ki prehitro sklonijo glavo, še meni minister in izpostavlja, da slovenski predstavniki v nobenem primeru nimajo pravice skloniti glave, ko gre za zaščito terana. Predsednik civilne iniciative za zaščito terana Marjan Colja je na tiskovni konferenci poleg informacije o domnevno ponarejenih hrvaških dokumentih izpostavil tudi “govorice”, da predlog delegiranega akta še ni javno objavljen zaradi težav s pravno službo. V komisiji v odzivu na to pravijo, da datum objave predloga akta ni določen in da postopek poteka po običajnih korakih, na primer predlog akta je treba prevesti pred objavo na portalu za izboljšanje zakonodaje, ko postane javen. Po mesecu dni na tem portalu roma akt predvidoma v pisni postopek v sprejetje na komisiji, v okviru katerega odločajo komisarji. Nato začne teči dvemesečno obdobje, v katerem lahko Svet ali Evropski parlament akt z ustrezno večino zavrnet
