Židan je ob tem poudaril, da je Slovenija v obdobju od samostojnosti izgubila bistveno preveč kmetijskih zemljišč. Največ v času gradnje avtocestnega križa, ki bi se po ministrovem mnenju dal umestiti tudi bolj prijazno do kmetijskih zemljišč. “Drugo tveganje je vedno, ko imamo dobro stanje v gospodarstvu, ki si ga seveda vsi želimo, a preveč razmišljamo le v smer, da je treba tovarne graditi prav tam, kjer je to najbolj enostavno, to je pogosto na območjih najboljših kmetijskih zemljišč,” je opozoril Židan.
Priznal je, da je v zadnjih letih veliko pritiska na ministrstvo prav zaradi želja po omenjenih gradnjah. “Zato skušamo čim bolj usmerjati lokalne skupnosti in državne organe, ki nas pogosto jemljejo kot zaviralce napredka. Strah me je razmišljanja, ki je preveč prisotno, da je varovanje kmetijskih zemljišč cokla v razvoju. To je eden najbolj pomembnih načinov razvojnega razmišljanja – da se razvijamo, a hkrati ohranjamo naravne vire,” je še poudaril Židan in dodal, da je za razvoj dovolj drugih lokacij v Sloveniji.
Za ohranjanje naravnih virov v Sloveniji Židan še ne čuti družbenega konsenza, razen v besedah. “A nisem izgubil poguma na tem področju,” je dodal. Varovanje kmetijskih zemljišč je prioriteta ministrstva, to želijo nadgraditi prav s pravkar sprejeto uredbo. Za uredbo bo, tako Židan, na voljo kar nekaj milijonov evrov, odvisno od zainteresiranosti.
Podpora bo namenjena povračilu stroškov, nastalih pri čiščenju zaraščenih površin. Preko 12.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki so bila junija leta 2011 po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zemljišča v zaraščanju, izpolnjuje pogoje po tej uredbi.
Do podpore so upravičena vsa tista kmetijska zemljišča v zaraščanju, ki so v prostorskem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi opredeljena kot kmetijska zemljišča in so bila v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč na dan 18. junija 2011 opredeljena z vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, pri čemer zaraščanje še ni bilo odpravljeno.
Odpravljanje zaraščanja bodo izvajali z agromelioracijskimi deli, kot so krčenje grmovja in dreves, izravnava zemljišča in odstranitev kamnitih osamelcev. Podpore bodo deležne samo površine, na katerih so bila dejansko opravljena agromelioracijska dela po tej uredbi.
Finančna pomoč se izplača kot enkratni pavšalni znesek 3000 evrov na hektar kmetijskega zemljišča v zaraščanju, oziroma sorazmerno površini, na kateri je bilo odpravljeno zaraščanje. V uredbi je opredeljena najmanjša strnjena površina (0,3 hektarja), za katero se dodeli pomoč, in omejitev, da so posamezna zemljišča lahko predmet podpore le enkrat v obdobju desetih let.
