Donald Trump se je v ZDA podnebnih sprememb lotil drugače, kot so mnogi mislili. Ne pri vrhu - torej pri Pariškem sporazumu, ki je začel veljati lani, ampak pri tistih, na katerih stoji podnebna znanost - institucijah in znanstvenikih, ki se ukvarjajo z okoljem, podnebnimi in vesoljskimi znanostmi. Dolgoletni znanstveni programi so skoraj čez noč ostali brez sredstev za delovanje, ameriška okoljska agencija je dobila za šefa Scotta Pruitta, ki ne verjame, da je ogljikov dioksid vzrok za podnebne spremembe. A ne le do podnebne znanosti in okolja, Trump nima odnosa do znanosti nasploh, doslej Beli hiši ni dodelil znanstvenega svetovalca. Protiznanstveni odnos se ne širi le po ZDA, podobna miselnost, da je znanost odveč in v napoto, razsaja po Evropi. A Slovenija je uničila plodno znanstveno okolje v državi že prej, beg možganov iz države se je pričel že hitro po osamosvojitvi, od finančne krize leta 2008 so zaradi varčevanja močno podhranjeni raziskovalni programi. Letni odliv študentov v tujino po končanem izobraževanju znaša tudi do nekaj tisoč posameznikov, od tega naj bi bilo v zadnjih letih Slovenijo zapustilo okoli 400 znanstvenikov. Katedre so ostajale brez ljudi, mnogi starejši znanstveniki so razlagali, da skušajo krpati situacijo s projekti. A to ne gre povsod. Tako je tudi slovenskim znanstvenikom pošlo potrpljenje in jutri se bodo na Shodu za znanost povezali s kolegicami in kolegi iz 600 mest po svetu, ki se bodo nekaj dni pozneje pod okriljem globalnega March for Science zavzeli za avtonomijo raziskovalne dejavnosti in spremembo raziskovalnih politik. Vlado, državni zbor in svet bodo javno opozorili: "Da da se pogoji in okoliščine za raziskovalno delo na raziskovalnih in univerzitetnih ustanovah v Sloveniji zadnjih pet let vztrajno slabšajo; da so zanemarjeni, okrnjeni ali močno podhranjeni vsi vidiki raziskovanja: od pomlajevanja raziskovalnih skupin in vlaganj v raziskovalno infrastrukturo do preživetja uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev." A po