V okviru projekta AlpArray se bo izmeril utrip Alp, je Švicarska nacionalna znanstvena fundacija zapisala na svojih spletnih straneh. V projektu sodeluje 36 ustanov iz 11 držav, Slovenijo zastopa Agencija RS za okolje. Projekt koordinirata univerzi v Zürichu in Lausanni.
Najnižja merilna sonda leži 2771 metrov pod morsko gladino, najvišjo so namestili na nadmorski višini 3005 metrov, vseh 600 skupaj pa predstavlja največje akademsko seizmografsko omrežje na svetu. Podatke nameravajo zbirati približno dve leti. Prve rezultate pričakujejo leta 2019.
Senzorje so namestili na večjem delu alpske regije. Raztezajo se v obliki rahlo na jugozahod nagnjene elipse od Korzike v Sredozemlju prek Provanse v Franciji, pa do Nemčije severno od Stuttgarta ter delov Madžarske, Slovaške in Češke. Na tem območju vsako leto naštejejo na tisoče potresnih sunkov, vendar so potresi, ki bi povzročili gmotno škodo oz. bi jih ljudje sploh zaznali, izredno redki. V regiji živi 115 milijonov ljudi.
Raziskovalci upajo, da bodo dobili nov vpogled v sestavo litosfere do globine približno 100 kilometrov pod Alpami in v še globlje plasti. Tu je mogoče najti ostanke starega oceanskega dna, ki bi lahko bilo staro več deset milijonov let, predvideva Švicarska nacionalna znanstvena fundacija. Meritve izvajajo podobno kot z ultrazvokom.
“Sonde beležijo odmev seizmičnih valov, ki ga oddajajo globoki zemeljski sloji,” so pojasnili v fundaciji. Če primerjamo čase prihoda valov do posameznega senzorja, lahko sklepamo o položaju in sestavi posameznih slojev, saj to vpliva na hitrost širjenja valov.
Kot so dodali, lahko na ta način zaznajo tako blag potres na Japonskem kot tudi na tisoče seizmičnih dogodkov, ki se vsako leto zgodijo v Švici, od katerih je 99 odstotkov takšnih, da jih prebivalci sploh ne zaznajo.
