Švicarski galerist in umetnik Littmann se, kot je povedal nedavni predstavitvi v ljubljanski Moderni galeriji, projektu posveča že tri desetletja, od leta 1989, ko je prvič videl Peintnerjevo risbo Nenehna privlačnost narave.

Risbo iz začetka 70. let minulega stoletja je želel kupiti, a to ni bilo mogoče.. Je pa že tedaj slikarju in arhitektu Peintnerju rekel, da gre za idejo, ki bi jo bilo treba realizirati. Projekt je skušal realizirati v Franciji, Švici in Nemčiji, vendar neuspešno. Nato je končno dobil priložnost v Celovcu, kjer stadion ni 100-odstotno izkoriščen.

Intenzivneje se je projektu posvečal zadnjih šest let. V tem času je skoraj petdesetkrat obiskal Celovec, kjer je opravil številne pogovore z lokalnimi oblastmi. Kot je povedal, je v Celovcu naletel na precej takšnih, ki niso prepoznali pomena projekta, saj ima Avstrija, tako kot Slovenija, veliko gozdov.

Z monumentalno instalacijo na stadionu Wörthersee želi izzvati gledalčev način dojemanja narave ter ga napotiti k premisleku o njeni prihodnosti. Instalacijo si je zamislil tudi kot obeležje, ki naj sodobnike opozarja, da bo mogoče naravo, ki jo običajno razumemo kot nekaj samoumevnega, nekoč morda najti le še v posebej določenih prostorih, tako kot zdaj nekatere živali v živalskih vrtovih.

S projektom Littmann po eni strani cilja na občinstvo, ki ceni umetnost, po drugi pa naslavlja splošno občinstvo s simbolnim in filozofskim dojemanjem drevesa kot prostora hrepenenja. Hkrati nas gozd vsak dan opomni na podnebne spremembe. Kot je poudaril umetnik, bo zanj uspeh, če bo s svojo instalacijo dosegal premik v obiskovalcih.

Posaditev dreves, nekatera so težka tudi do šest ton, je Littmann zaupal švicarskemu podjetju za oblikovanje krajine Enea, ki ga vodi vodilni švicarski krajinski arhitekt Enzo Enea. Drevesa bodo posadili tako, da bodo spominjala na naraven srednjeevropski gozd. Ta bo zaživel svoje življenje, jeseni bo spreminjal barve in privabljal živali. Na tribune, ki sprejmejo do 30.000 obiskovalcev, bo mogoče brezplačno vstopiti od desetih dopoldne do desetih zvečer. Po gozdu se ne bo mogoče sprehajati.

Po koncu projekta bodo drevesa presadili blizu stadiona Wörthersee, kjer bodo ostala kot živa gozdna skulptura. Zraven bodo zgradili paviljon, v katerem bo projekt dokumentiran.

Leta 1951 rojeni Littmann živi in deluje v Baslu. Organiziral je vrsto samostojnih in skupinskih razstav ter se po mnogih letih sodelovanj z galerijami in muzeji lotil priprave tematskih umetniških razstav v javnem prostoru. Zadnji v seriji njegovih projektov v javnem prostoru je Jardin des Plantes leta 2018 v Baslu.

Leta 1937 na Tirolskem rojeni Peinter živi in dela na Dunaju. Svoja dela je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Leta 1977 je razstavljal na documenti 6, leta 1986 je bil avstrijski predstavnik na beneškem bienalu.

Littmannovo instalacijo bo po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA v Celovcu pospremilo okoli 70 prireditev na temo gozda, pripravili jih bodo galerije, gledališča in kinematografi. V Galeriji 3 bodo tako že 5. septembra odprli razstavo Maxa Peinterja, ki bo predstavila prerez njegovega ustvarjanja.