Italija je lani spomladi sicer vložila kandidaturo za uvrstitev tradicionalne priprave pice, kakršno poznajo v okolici Neaplja, na Unescov seznam. Med italijanskimi tradicijami so na seznamu tradicija izdelovanja violin v Cremoni ter znano sicilijansko lutkovno gledališče Opera dei pupi.

Predsednik združenja italijanskih kmetov Roberto Moncalvo je danes izrazil mnenje, da je pica “del italijanske zgodovine”. Zaradi številnih “ponaredkov” v tujini, pa bi morali po njegovem zaščititi gastronomsko znamenitost Italije. Takšnega mnenja pa je tudi Združenje neapeljskih picopekov, ki so leta 2014 začeli s kampanjo za zaščito pice, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Coldiretti se je sicer zavzel tudi za zaščito italijanskih sestavin za pico, saj se bojijo vplivov ameriške hitre prehrane in direktiv Evropske unije.

Unesco na seznam svetovne dediščine ne uvršča le kulturnih spomenikov, temveč tudi tradicije, običaje in hrano. Za uvrstitev na seznam morajo tradicije in običaji izpolnjevati vrsto kriterijev. Med drugim morajo prispevati k širjenju znanja o nematerialni kulturni dediščini in spodbujanju zavesti o njenem pomenu.

Pica je priljubljena širom Italije in tudi po svetu, Neapelj pa velja za njeno zibelko. Združenje neapeljskih picopekov ima zelo stroge standarde glede videza, sestavin ter tehnike priprave in pečenja prave neapeljske pice. Pravilnik obsega enajst strani in med drugim določa, da se pica lahko peče le v peči na drva pri temperaturi 485 stopinj Celzija od 60 do 90 sekund.

Po navedbah združenja Coldiretti v Italiji vsak dan pojedo sedem milijonov pic, v državi pa je 35.000 picerij. Od milijardnega posla je odvisnih 250.000 delovnih mest. Največ pic na leto sicer pojedo Američani, 13 kilogramov na osebo. Italijani so s 7,6 kilograma pic na osebo letno na drugem mestu.