Na tekmovanju sodelujejo največje svetovne proizvajalke oljčnega olja, kot so Španija, Italija, Grčija, Portugalska in ZDA, pa tudi majhne države z majhnimi proizvajalci. Tekmujejo lahko kmetije, mlini, uvozniki, distributerji in drugi povezani s proizvodnjo in prodajo oljčnega olja.

“Delamo ga z ljubeznijo. Pobiramo ga ročno, družinsko. Gremo na pristnost, na ekološko butično proizvodnjo,” je skrivnost uspeha opisala Orjana Hrvatin, ki skupaj s Timotejem Zupanom proizvaja olje Timor in to olje je bilo z zlato medaljo nagrajeno že lani.

“Ima bolj pikanten okus, ko ga daš na jezik malce zapeče in požgečka po grlu in zelo lepo diši,” je opisala nagrajeno olje, ki ga na leto odvisno od razmer proizvedejo med 800 do 1000 litrov.

“Posebnost je sorta belice, ki raste v Sloveniji oziroma najbolj severno in najbolj vzdrži mraz. Zato je malce drugačno od sredozemskih olj, kot so italijanska, grška, španska, tunizijska in podobna,” je povedala Mojca Zupan Vrtač.

Timor spada med pet odstotkov največjih slovenskih proizvajalcev, ki so večinoma majhni in možnosti za množični prodor v tujino tako ni veliko. “Bilo bi fino, če bi se Slovenci združili in prodajali pod isto znamko,” je dejala Zupan Vrtač.

Trenutno pa prodajajo največ posameznikom in gostilnam po Sloveniji in tudi v Avstriji. Zaradi uspeha v New Yorku razmišljajo o širitvi tržišča, pri čemer s pristnostjo in ekološko proizvodnjo računajo na bolj prestižne trgovine oziroma butično prodajo.