Šolarji bodo kuhali še v soboto, ko bo tudi na slovenskem veleposlaništvu potekala prireditev dan odprtih vrat veleposlaništev EU.

Washingtonski šolarji so v sredo za zajtrk jedli “frtaljo”, za kosilo šelinko s polento, za popoldansko malico pa solato s kuhanim mesom.

Na svečani proslavi ob promociji Slovenije in njene tradicije na krožniku je zbrane v osnovni šoli Harriet Tubman nagovoril odhajajoči slovenski veleposlanik Božo Cerar. Ravnateljica je prebrala županjin razglas o dnevu slovenske hrane, učenci pa so poleg ameriške zapeli tudi slovensko himno in si ogledali film o Sloveniji.

Osnovno šolo Harriet Tubman je Slovenija “posvojila” v okviru programa “Embassy Adoption Program”, kar pomeni, da s tamkajšnjimi otroci izvaja različne programe. Tokrat so jim učenke iz Ajdovščine Tanaja Odar, Urška Vidmar, Taša Ličen in Zala Gruntar skupaj z mentorico Petro Ušaj predstavile zanimivosti posameznih slovenskih regij z njihovimi kulinaričnimi značilnostmi.

Slovenske obroke so za šolarje Washingtona v sodelovanju z nutricionisti in projektom Kuhnapato pripravili Sodexo Magic Team in DC Central Kitchen, dogodek pa je na vseh vključenih šolah pospremila knjiga s 65 recepti slovenske prehranske tradicije na podlagi petletnega dela projekta Kuhnapato, katerega častni predsednik je premier Miro Cerar.

Urad vlade za komuniciranje je posebej za International Food Day pripravil promocijsko knjigo Grandma’s Kitchen, v katerem je tudi pismo podpore slavne slovenske kuharice Ane Roš osnovnošolcem, ki v ZDA predstavljajo slovensko kulinariko.

“Mladim kuharjem sporočam – slovensko kulinarično tradicionalno kuhinjo cenite. In predstavljajte jo s ponosom ter interpretirajte z domišljijo. Prepričana sem, da boste tudi vi kulinarični ambasadorji Slovenije v svetu. Vaš projekt predstavlja Slovenijo kot kulinarično mešanico različnih geografskih leg. In je zato čudovit,” je zapisala Rošova.

Projekt Kuhnapato je pred sedmimi leti zasnovala Anka Peljhan. Namen projekta je motivirati slovenske osnovnošolce k raziskovanju lastne prehranske dediščine, jih poučiti o jedeh njihovih prednikov, spoštovanja lastne kulture, spoštovanja do narave in jih usmeriti k zdravemu načinu prehranjevanja. Projekt kuharske veščine povezuje tudi z znanjem zgodovine, kulture, poznavanja značilnosti lokalnega okolja in zakonitosti letnih časov.