Botaničar Mark Tester z omenjene fakultete je v okviru študije identificiral gen, odgovoren za proizvodnjo saponinov, ki dajejo kvinoji grenak priokus. Ta spoznanja bi se lahko uporabilo za manipulacijo gena oz. vzgojo omenjene žitarice brez saponinov, s čimer bi prišli do bolj sladkih semen. Proizvajalci kvinojo trenutno po žetvi umivajo in sušijo, da bi uničili saponine.

Če bi izničili grenak priokus, bi žitarica postala privlačnejša za komercialne potrebe, so študijo povzele tuje tiskovne agencije.

“Kvinoje absolutno ne izkoriščamo dovolj,” je Tester dejal za časopis Nature. “Zelo je hranljiva, nima glutena, bogata je s proteini, minerali in vitamini, pomembno pa je, da ima zelo ugodno ravnotežje med aminokislinami, kar za žitarice ni običajno,” je poudaril.

Za vzgojo ni zahtevna, saj dobro prenaša težke razmere, uspeva pa tudi v zemlji slabše kakovosti, na visoki nadmorski višini, pri nizkih temperaturah, kar pomeni, da se jo lahko goji tudi tam, kjer se drugih žitaric, kot sta pšenica in riž, praktično ne more.

Kvinojo se sicer lahko uporablja na enak način kot riž ali pšenico, je še spomnil znanstvenik. Lahko se jo skuha in postreže kot samostojno jed, iz nje pripravi testenine, uporabi v juhah, uživa v obliki kosmičev ali fermentira za proizvodnjo piva.

Inki so imeli to žitarico za sveto, španski kolonialisti pa so jo pred 500 leti opustili in namesto nje raje vzgajali pšenico. Dandanes se jo najpogosteje goji v Peruju in Boliviji, trend širjenja zdrave prehrane pa povečuje njeno popularnost tudi na Zahodu.