Noa Pothoven iz Arnhema na Nizozemskem je trpela za težko depresijo in se ni mogla spopasti s položajem, v katerem se je znašla. Evtanazirana je bila doma, v svoji dnevni sobi, nekaj dni pred smrtjo pa je svojo odločitev javno delila na Facebooku in Instagramu. Tej odločitvi je botrovala grozna osebna tragedija, o kateri je Noa dolgo molčala.

“Že dolgo razmišljam, ali naj to odločitev delim javno, in sedaj sem se končno odločila za to. Kmalu bom umrla. Po več letih boja se počutim, kot da sem prišla do konca. Nehala sem piti in jesti, čutim, da je moje stanje nepremostljivo. Diham, toda ne živim,” je napisala Noa.

Svoje prijatelje je prosila, naj je ne poskušajo odvrniti od tega dejanja, ker je njena odločitev dokončna. Nizozemski De Gelderlander piše, da Noini starši nisi vedeli, da je deklica v tako slabem stanju, vse dokler v njeni sobi niso našli plastične vrečke, ki je bila polna poslovilnih pisem, naslovljena pa so bila na prijatelje, sorodnike in seveda tudi na starša.

“Bila sem v šoku. Tega nisva razumela. Noa je čudovita, pametna, družabna in vedno vesela oseba. Kako je mogoče, da želi umreti,” se je spraševala mama Lisette.

“Pravzaprav nikoli nisva dobila odgovora. Prišla sva pa sva do enega zaključka – njeno življenje nima več smisla. Izvedela sva za njene težave pred letom in pol, ona pa je to skrivnost v sebi nosila več let,” je povedala njena mama.

In ta skrivnost, kot je zapisano v njeni knjigi “Win or Learn”, je, da je bila Noa napadena in posiljena na zabavi sošolke, ko je imela komaj 11 let. Da je zadeva še bolj grozna je bila po enem letu spet posiljena na še eni zabavi. V starosti 14 let je bila posiljena s strani dveh moških v njenem rodnem mestu, od sramu pa je Noa molčala o tem in ni želela z nikomer govoriti.

“Vsak dan znova podoživljam ta strah, to bolečino. Ves čas živim v strahu, vedno sem v pripravljenosti. Čutim, da je moje telo umazano. V meni se je nekaj zlomilo, in to ne bo nikoli stvar, ki bi se dala popraviti,” je napisala Noa. Zadnje dni svojega življenja je preživela v bolnišnici. Med bivanjem v bolnišnici so jo morali dobesedno privezati na posteljo, da so ji preprečili, da si bi vzela življenje.

V knjigi je napisala, da jo je izolacija v bolnišnici pripeljala do tega, da se je počutila kot “kriminalec”, čeprav ni nikoli v življenju ničesar ukradla. Lani je bila v kritičnem stanju sprejeta v bolnišnico Rijnstate. Bila je izrazito podhranjena, tako zelo, da so ji začeli odpovedovati organi. Dali so jo v inducirano komo in jo hranili po infuziji. Ko si je opomogla, je začela delati seznam stvari, ki jih želi narediti preden umre. Izpolnila je 14 od 15 želja, na primer – prvič je vozila skuter, poskusila je alkohol, kaditi, celo tetovirala se je. Edino, kar Noa ni uresničila, je, da bi poizkusila belo čokolado. Tega ni nikoli storila, ker ji je to preprečila anoreksija.

V knjigi je Noa opisala boj s posttravmatsko strestno motnjo po napadu in posilstvu, ki ga je doživela. Njena želja je bila, da z njo pomaga ostalim najstnikom, ki se prebijajo skozi težave, zlasti, ker Nizozemska nima specializirane bolnišnice za te najstniške težave, je napisala Noa. Ta knjiga bi morala biti obvezna za socialne delavce, pa tudi sodnike, ki se ukvarjajo z mladoletnimi, in vse, ki so odgovorni za skrb za mlade, je dejala njena mati.

Starša sta upala, da bo Noi pomagalo zdravljenje z elektrošoki, toda ji ni niti to preprečilo, da bi odšla s tega sveta. Ko je dopolnila 17 let, za to odločitev po nizozemskem zakonu ni več potrebovala dovoljenja staršev.

Evtanazija je zakonita, če je v skladu s strogimi pravili iz nizozemskega zakona iz leta 2002. Če zdravnik ugotovi, da sta otrokovo stanje in bolečina nepremostljiva, je evtanazija pravno izvedljiva. Za to odločitev po nizozemskem pravu, če je oseba starejša od 16 let in ima zdravniško odobritev, ne potrebuje dovoljenja staršev.