V opisu filma na spletni strani Liffa so zapisali:
Benni je prav posebna deklica. Z nebrzdano energijo, s katero kot za šalo ustrahuje svoje vrstnice (in odrasle), je obsojena na svojevrstno osamitev. Mama je ne more obvladovati, zato jo preda socialni službi. Socialne službe ne vedo točno, kaj z njo narediti, saj se je otepajo vse vzgojno-varstvene ustanove. Zdi se, da jo lahko obvladuje le Michael, ki že leta uspešno izvaja programe za prilagajanje problematičnih najstnikov. Za nekaj dni, ki jih z njim preživi v osamljeni koči sredi gozda, se zdi, da je Benni pripravljena na uspešno socializacijo, a ponovna vrnitev v civilizacijo – in nezadržna otroška želja po materini bližini – jo ponovno pahneta v začarani krog, iz katerega ni izhoda.
Moje doživljanje filma pa je bilo sledeče:
Film je zelo težak, vsebina izjemno občutljiva. Gledalca popolnoma pretrese, šokira, zdrami, mu da misliti in to je tisto, kar pomeni dober film. Film vreden ogleda. Benni je deklica, ki nas tekom filma spravlja ob živce, spravlja v obup, a hkrati tako zelo navijamo za njo. Ko začutimo, kako zelo si želi ljubezni, je vse, kar si želimo, da bi jo objeli. Deklica neskončno hrepeni po ljubezi. Vmes imamo občutek, da hrepeni po ljubezi kogarkoli ki bi ji jo dal, a sčasoma končno dojamemo, da si najbolj na svetu želi materine ljubezni. Mama, mama, mama…kriči na ves glas. A njena mama ji ni zmožna dati te ljubezni. Na mamo smo tekom filma jezni, ker ni sposobna vzeti stvari v roke, ker ni sposobna poskrbeti za svojega otroka, ki jo tako zelo potrebuje, ker je ni sposobna zaščititi. Benni je, kljub temu da je divja, neukrotljiva, agresivna in ne uboga, posluša ali spoštuje nikogar, vseeno le otrok. Otrok, ki potrebujemo mamo. In to njeni mami zamerimo. A hkrati si ne moremo kaj, da se vseeno ne bi poskusali postaviti tudi v njene čevlje, saj je jasno, da ima rada svojega otroka in trpi, ko otroka vidi trpeti, trpi, ko vidi, da ne more skrbeti za svojega otroka in ga rešiti. Tako zelo si želimo srečnega konca, srečnega otroka, ki najde ljubezen, ki najde svoj mir, ki je končno lahko le otrok v varnem zavetju svoje mame. Ko se Benni, tako zelo redko, a vendarle nasmeji, nasmeji od srca kot se lahko nasmeji le nedolžen otrok, se nasmejimo tudi mi in srce nam zaigra. Dobimo upanje. A na koncu nam zlomi srce. Vsekakor film, ki ga kljub teži in vrtincu čustev, v katerega nas je popeljal, priporočam! Če je le možno, si ga oglejte!
Film Razbijalka sistema je sicer osvojil nagrado Alfred Bauer na Berlinalu 2019 in nagrado na filmskem festivalu Jeruzalem 2019, nominiran pa je bil tudi za Evropske filmske nagrade, tako film, kot tudi glavna igralka, ki je upodobila Benni (Helena Zengel).
